Sklep o odložitvi izvršbe se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako se tudi sklep o zavržbi predloga za odlog izvršbe nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravni spor zato ni dopusten.
Tožnik ne oporeka navedbam toženke, da je odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju in sam zatrjuje, da ima TV sprejemnik, da pa sicer ne želi gledati programa RTV Slovenija. Tožnik v konkretni zadevi ne zatrjuje nobenih pravno relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bil razbremenjen obveznosti plačila RTV prispevka. Obveznosti plačila RTV prispevka je namreč razbremenjen, kdor poda izjavo, da nima svojega in v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bil seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
Organ prve stopnje je odločil o odpustu dolga, zoper kar je tožnik vložil pritožbo, v kateri pa dejansko ne nasprotuje odpustu dolga - izvršilnih stroškov, pač pa v njej ugovarja neopravi ustavitve postopka glede dolga - globe, o čemer organ z izpodbijano (delno) odločbo sploh ni odločal. Zato je drugostopenjski organ pravilno štel, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izdano delno odločbo o odpustu, s katero je njegovemu predlogu za odpust izvršilnih stroškov v celoti ugodil, posledično pa je tudi zaradi pomanjkanja pravnega intersa tožnika njegovo pritožbo pravilno zavrgel.
V postopku javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest po oddaji (končnih) ponudb ni mogoče znova voditi dialoga (se pogajati) in nato vnovič pozvati ponudnike k oddaji (končnih) ponudb. Po zaključenem dialogu je mogoče oddati le eno ponudbo, glede katere ponudnik na zahtevo naročnika lahko poda pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacijo, dodatne informacije, določi dokončne pogoje, vendar na način, da se ne spreminjajo bistveni vidiki ponudbe.
ZPOmK-1 v 21. členu res določa, da Agencija za varstvo konkurence v postopku odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo. Vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 154. členom ZUP7, ki določa, da je treba razpisati ustno obravnavo (med drugim) vselej, kadar je treba zaslišati priče ali izvedence.
Po večinski praksi sodišč se kot čas, ko je odvetnik delo opravil, ne šteje trenutek, ko je bil postopek uveden, ampak je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka, ker takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov nasprotni stranki. Čas odločanja o nagradi, ki se odvetniku izplača na podlagi dodeljene BPP, je sicer lahko drug, kot je čas, ko o stroških odloči razpravljajoče sodišče, vendar pa lahko tudi organ za BPP o stroških za sestavo pritožbe odloča šele po tem, ko je bila pritožba sestavljena in vložena, saj ta storitev ni mogla biti opravljena pred tem