motenje posesti – motilno ravnanje – restitucijski del tožbenega zahtevka
Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka je bila utemeljena, saj so bile vse postavljene ovire že odstranjene in je bila tožnikoma že omogočena neovirana hoja in vožnja, s čimer je potreba po sodnem varstvu v tem obsegu v vsakem primeru odpadla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064420
ZIZ člen 110. ZOR člen 275, 275/2. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red poplačila več upnikov – izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenehanje teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – pogodbena kazen – polna odškodnina
Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan.
V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056208
SPZ člen 77. ZPP člen 287.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – sodna določitev meje – pravična ocena – dokazni sklep
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so sporni mejni prostor ob cesti uporabljali tako predlagatelji kot nasprotna udeleženca in torej nihče ni izkazal ne lastninske pravice na tem predelu ne zadnje mirne posesti, kot dalj časa trajajočega stanja, v katerem med mejaši ni bilo spora o meji, saj so pravzaprav vsi udeleženci izvajali mirno posest na tem predelu. Sodišče prve stopnje je posledično točko IV določilo na podlagi kriterija pravične ocene, pri čemer je upoštevalo lego in konfiguracijo terena, torej da gre za dvorišče ob cesti, ki omogoča dostop do javnega cestnega omrežja, da poteka meja tako, da udeležencev ne ovira pri uživanju in uporabljanju njihovih nepremičnin in mejo določilo tako, da poteka v ravni liniji, vzporedno z linijo stanovanjskih hiš.
Nesprejem dokaznega sklepa na naroku, zaradi česar je šele iz končne odločbe razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065762
ZOR člen 26, 28, 103.
izročilna podoba – ničnost izročilne pogodbe – nemoralno določilo – huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe – pretekla pomoč pred sklepanjem izročilne pogodbe
Glede na ugotovljeno (in v pogodbi upoštevano) pomoč prvotoženca izročevalki do sklenitve izročilne pogodbe ter dogovorjene bodoče obveznosti prvotoženca do izročevalke je pravilen zaključek o odplačni naravi sklenjene izročilne pogodbe. Izročevalka je prvotožencu premoženje izročila kot odmeno za preteklo dolgoletno pomoč in tudi kot odmeno za bodočo finančno pomoč in skrb. Ni torej mogoče pritrditi, da se je želel prvotoženec s pogodbo le nemoralno okoristiti na škodo drugih dedičev in si izgovoriti nesorazmerno premoženjsko korist.
Vednost preživljalca, da je preživljanec hudo bolan in da se bliža konec njegovega življenja, sama po sebi ne pomeni moralno zavržnega dejanja pri sklepanju pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da so nične vse pogodbe, ki jih sklepajo bolni ljudje z namenom zagotoviti si potrebno nego in oskrbo v času hude bolezni in proti koncu svojega življenja.
najemna pogodba – pravica najemodajalca – dolg kot prinosnina
Ker je primarna obveznost najemnika vrnitev predmeta najema, v primeru nevračila predmeta najema najemodajalec ne more zahtevati plačila vrednosti nevrnjenega predmeta (kot škodo), če prej ni zahteval vračila predmeta.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen, prav tako pa ni nobene podlage, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presojalo pravilnost in zakonitost sklepa izdanega v izvršilnem postopku.
Odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo lovske družine je bila skladna s predpisi oziroma aktom lovske družine, ki ni v nasprotju z zakonom oziroma z ustavo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bila sporna pogodba z dne 3.7.1997 v resnici odplačna, zato po 46. členu ZD ni podlage za vračunanje izročenega stanovanja v tožnikov dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067691
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 161, 161/1, 249.
izvedenec – stroški izvedenca – stroški postopka – darilo – vračunanje darila – darilna pogodba – dedni delež - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež
Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine darilne pogodbe in njene dopolnitve pravilno sklepalo, da je bilo tožencu podarjeno le prazno, nezgrajeno podstrešje, ne pa tudi stopnišče. Iz dejstva, da je kovinska konstrukcija že obstajala v času daritve, ni mogoče sklepati, da je bil namen zapustnika podariti tožencu tudi stopnišče. Takšnega darilnega namena ne dokazuje niti zatrjevana poznejša finančna pomoč zapustnika tožencu pri ureditvi mansarde. Sodišče prve stopnje je zato ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov pravilno sklepalo, da je bilo predmet darila samo tisto, kar je v darilni pogodbi izrecno navedeno.
stvarna služnost – vznemirjanje služnostne pravice
Pri oceni, ali je prišlo do posega v izvrševanje služnosti, je potrebno upoštevati tudi načelo koristnosti služnosti in načelo obzirnosti pri izvrševanju služnosti.
Za vznemirjanje se ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
materialno procesno vodstvo – pomoč prava nevešči stranki
Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066585
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 7, 90, 90/1. ZVCP-1 člen 32, 32/10, 32/10-e, 233, 233/1.
odgovornost lastnika vozila – domneva nedolžnosti – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog – pravice obdolženca – pravna jamstva v kazenskem postopku
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-295/05-38 z dne 19. 06. 2008 že presodilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga, da predloži razbremenilne dokaze, pri čemer zgolj zatrjevanje alibija ne zadošča. Če bo želel v postopku uspeti, bo moral za svoje trditve predlagati dokaze, ko pa take dokaze predloži, jih mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti ali z njimi izkazuje razumen dvom glede domnevanega dejstva, pri čemer izpodbijane določbe ni mogoče razlagi tako, da se obdolženec razbremeni zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška, ampak je treba težo dokaznega bremena razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti, ki med drugim zahteva, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni dokazana, obdolženca oprostiti. Tudi v odločbi Up-3663/07 z dne 10. 09. 2009 je Ustavno sodišče RS ponovilo kriterije za izpolnjevanje dokaznega standarda, s katerimi se je v zvezi z razlago 233. člena ZVCP-1 ukvarjalo tudi že Vrhovno sodišče RS (npr. v sodbi IV Ips 53/2010 z dne 05. 06. 2008, v kateri je obrazložilo, da gre v postopku o prekršku kršitelju tudi pravica, da mu je v popolni enakopravnosti zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist – 3. alinea 29. člena Ustave). Pri tem sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar pa mora ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno in procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora kršitelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje.
Zgolj obdolženčevo trditev, da je bil navedenega dne gost pri P., katerega podpisano izjavo (iz katere pa niti ne izhaja jasno, da je bil prav obdolženec v času od 20.29 do 24.00 ure gost pri njem!) je priložil svoji izjavi, dani na obvestilo o storjenem prekršku, nikakor ni mogoče šteti kot jasen in nedvoumen dokazni predlog, temveč le kot obliko obdolženčeve izpovedbe, zato sodišče prve stopnje s tem, ko ni upoštevalo te izjave, ni prekršilo obdolženčeve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist.