OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067691
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 161, 161/1, 249.
izvedenec – stroški izvedenca – stroški postopka – darilo – vračunanje darila – darilna pogodba – dedni delež - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež
Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine darilne pogodbe in njene dopolnitve pravilno sklepalo, da je bilo tožencu podarjeno le prazno, nezgrajeno podstrešje, ne pa tudi stopnišče. Iz dejstva, da je kovinska konstrukcija že obstajala v času daritve, ni mogoče sklepati, da je bil namen zapustnika podariti tožencu tudi stopnišče. Takšnega darilnega namena ne dokazuje niti zatrjevana poznejša finančna pomoč zapustnika tožencu pri ureditvi mansarde. Sodišče prve stopnje je zato ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov pravilno sklepalo, da je bilo predmet darila samo tisto, kar je v darilni pogodbi izrecno navedeno.
VARNOST CESTNEGA PROMETA –- PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066587
URS člen 29, 29-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132, 132/2, 132/5. ZUP člen 80, 80/1. ZKP člen 148, 148/4.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti – pravna jamstva v kazenskem postopku – privilegij zoper samoobtožbo – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – predkazenski postopek – izjava policistom – pravice obdolženca – dovoljen dokaz
Pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom policist obdolžencu ni dolžan dati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se redni sodni postopek v zadevah prekrškov začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu voznika dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom le v primeru, če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in podpiše zapisnik.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti
Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.
V skladu z določbo 149. člena OZ se šteje, da škoda, nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, izvira iz te stvari oziroma dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Voznik avtomobila kot imetnik nevarne stvari odgovarja pešcu za nastalo škodo ne glede na krivdo po določilu 150. člena OZ, skladno s tretjim odstavkom 153. člena OZ pa je imetnik lahko deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. Pri tem je ravnanje oškodovanca podlaga za delno razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti, če je za odgovorno osebo nepričakovano in nepreprečljivo.
motenje posesti – motilno ravnanje – restitucijski del tožbenega zahtevka
Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka je bila utemeljena, saj so bile vse postavljene ovire že odstranjene in je bila tožnikoma že omogočena neovirana hoja in vožnja, s čimer je potreba po sodnem varstvu v tem obsegu v vsakem primeru odpadla.
osebna služnost – služnost stanovanja – oblika pogodbe za nastanek služnosti stanovanja – teorija realizacije - konvalidacija pogodbe
SPZ za nastanek služnosti stanovanja predvideva sklenitev pisnega pravnega posla (zavezovalni pravni posel) in vpis služnosti v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel). Vendar pa je v skladu s teorijo o realizaciji pravnega posla priznan pravni učinek tistim pogodbam (zavezovalnim pravnim poslom), ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Takšne pogodbe lahko konvalidirajo, razen če je zanje predpisana strožja obličnost, npr. sklenitev pogodbe v notarskem zapisu.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066583
ZVCP-1 člen 25, 25/2, 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 234. ZP-1 člen 135, 135/3, 136, 136/1, 136/1-1, 138, 138/1, 138/1-1.
vožnja z vozilom po cesti – vključevanje v cestni promet – povzročitev prometne nesreče – izrek sodbe – dejanski stan prekrška – dejanje ni prekršek – ustavitev postopka
V opisu dejanja v izreku sodbe manjka zakonski znak obdolženki očitanega prekrška, to je navedba obdolženkinega izsiljevanja prednosti pred vozili, ki so tedaj imela prednost pred njo, torej pred vozili, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključevala oziroma pri prečkanju prometnega pasu pred vozili, katerih smer vožnje je sekala. Namesto navedbe tega zakonskega znaka obdolženki očitanega prekrška je v opisu dejanja navedena vožnja oškodovanke, ta pa je tedaj vozila po levi kolesarski stezi v smeri njene vožnje, torej v nedovoljeni smeri, pa čeprav je vožnja po desni strani v smeri vožnje vseh vozil med najosnovnejšimi pravili za udeležbo v cestnem prometu. Navedene določbe 1. alineje 44. člena ZVCP-1 si ni mogoče razlagati na način, da mora voznik pri vključevanju v cestni promet in v promet na prednostni cesti pustiti mimo tudi vozilo, ki zaradi kršenja enega od osnovnih cestnih pravil sploh nima prednosti.
skupno premoženje – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – kredit
V času trajanja zakonske zveze pridobljen kredit se šteje za pasivo skupnega premoženja, kako sta ga zakonca odplačevala, pa ni odločilno. Če je eden od zakoncev odplačeval več, kot je bil glede na deleže dolžan, je upravičen do ustreznih zahtevkov do drugega zakonca, ne vpliva pa to na ugotovitev deleža na skupnem premoženju.
načelo superficio solo cedit - materialno procesno vodstvo - izločitev iz zapuščine
Ni mogoče določiti solastniškega deleža tožnice oziroma deleža, ki ne spada v zapuščino zgolj na hiši brez funkcionalnega zemljišča, saj nepremičnina deli usodo stavbe, zato je treba stavbo in zemljišče obravnavati enotno. Hiša nima stvarnopravne samostojnosti in kot takšna brez nepremičnine ne more biti predmet lastninske pravice in samostojni predmet v pravnem prometu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062527
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – medsosedska razmerja – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov – verodostojnost prič
Ker toženec ni uspel dokazati, da bi ga udaril tožnik, zgolj ugotovitev, da je vseeno utrpel nekatere poškodbe (ne glede na način), ni dovolj za odškodninsko odgovornost tožnika. Toženčeva škoda mora biti v vzročni zvezi s tožnikovim protipravnim ravnanjem, ki pa ni dokazano. Zato je zahtevek po nasprotni tožbi pravilno zavrnjen.
Škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno. Zgolj občutek nelagodnosti tožnika glede na vse ostale okoliščine konkretnega primera ne pomeni takšnih duševnih bolečin, ki bi opravičevale denarno odškodnino iz naslova razžalitve.
Tožeča stranka je v skladu s 155. členom ZPP upravičena tudi do stroškov izvensodnega postopka, v kolikor je bil ta v zvezi s to pravdo ali zaradi te pravde. To velja za odškodninski zahtevek pred pravdo, v kolikor mu ni bilo ugodeno in se zato ta odškodnina vtožuje v tem postopku.
lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Do ureditve pravic tujih (hrvaških) oseb glede nepremičnin, ni prišlo že s sprejemom ZLNDL, saj je drugi odstavek 1. člena ZLNDL določil, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta posebni zakon je Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
zaznamba spora – spor na vrnitev darila – obligacijskopravni spor
S tožbo tožnik zahteva preklic in vrnitev darila in posledično izstavitev listine, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik 1/3 nepremičnin. Gre za obligacijskopravni spor, zato je materialnopravno pravilno stališče, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
zaplenjeno premoženje – priposestvovanje lastninske pravice – dobroverni posestnik
S trenutkom uvedbe dedovanja dediči niso pridobili dobroverne posesti, posestnik stvari pa nedobroverne, saj velja, da preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti le v primeru, ko je bil posestnik stvari v trenutku uvedbe dedovanja zapustnik oziroma bi bil, če bi bil še živ.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – pomoč občine – omejitev dedovanja
V konkretni zadevi je zapustnik prejemal pomoč s strani Občine H, ki je tudi predlagala omejitev dedovanja. Zato je zmoten zaključek sodišča, da postane premoženje državna lastnina in se le izroči navedeni občini. Ta je namreč samostojna pravna oseba in ima na podlagi zakona pravico zahtevati omejitev dedovanja v njeno korist.
dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Pritožbena trditev, da je bil izvedenec pristranski, je prepozna. Izločitev izvedenca iz tega razloga bi lahko zahtevala najpozneje po prejemu njegovega pisnega izvedenskega mnenja. Sicer pa zgolj dejstvo, da se mnenje novega izvedenca razlikuje od prejšnjih mnenj in cenitev, samo po sebi ni zadosten razlog za dvom o pravilnosti in strokovnosti tega mnenja.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo sprevodnika, zavirača in vlakovodje, ki ga je opravil preko polnega delovnega časa v obdobju od leta 1975 do 1985, je bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, skladno s tedaj veljavnimi delovnopravnimi predpisi, število opravljenih nadur je ustrezalo delovnopravni zakonodaji in se je opravljalo zaradi nujnih in izjemnih dogodkov, ki so nastopili iznenada, zaradi nenadnih odsotnosti delavcev, okvar na vlakih, ki jih je bilo potrebno odpraviti za preprečitev škode, in nepričakovanih zamud na mednarodnih linijah. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
taksna obveznost dveh ali več oseb - oprostitev plačila sodnih taks nekaterih taksnih zavezancev – več taksnih zavezancev
ZST ureja, da je taksna obveznost dveh ali več oseb nerazdelna. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le zoper tistega, ki mu je bila s sklepom priznana ta ugodnost. Če je taksnih zavezancev več, pa so bili zgolj nekateri oproščeni plačila sodne takse, morajo preostali plačati celotno vrednost sodne takse in ne sorazmerno zmanjšano vrednost.