agencijska pogodba-predčasen odstop od pogodbe-izjava o razdrtju pogodbe-kršitev pogodbe-krivdni razlogi-dolžnost obveščanja
Dolžnost obveščanja nasprotne stranke o razdrtju pogodbe oziroma o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, je urejena v 130. in 268. čl. ZOR, pri čemer je namen sporočanja očitno v tem, da druga stranka izve za pomembno dejstvo oziroma za razdrtje pogodbe. Način in oblika sporočila v zakonu nista določena, pomembno je, da doseže naslovnika.
Ker je bila pritožba naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, po sodni praksi ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto vložnika. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo.
dodatek k pokojnini po ZZSV – odškodninska odgovornost zavoda – zastaranje
Tožnik, ki je sorazmerni del invalidske pokojnine uveljavil v Republiki Srbiji in je državljan Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ima pravico do dodatka k pokojnini po ZZSV, čeprav je pravico do pokojnine v Republiki Srbiji uveljavil na podlagi določb sporazuma o socialnem zavarovanju med SFRJ in ZR Nemčijo in ne po splošnih predpisih.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poprava odpovedi – rok za podajo odpovedi
Poprava pomote v odpovedi ni bila administrativne narave, ampak je šlo za vsebinsko novo odločitev o odpovedi (z navedbo pogodbe o zaposlitvi, pravne podlage in datumom odpovedi), šele popravljena oziroma dopolnjena odpoved je dobila dejanske pravne učinke. Ker je bila ta odpoved podana po poteku prekluzivnega zakonsko določenega roka, je nezakonita.
ZObr člen 46, 98.a, 101.a. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 13, 14.
vojak – delo v tujini – plača – prikrajšanje pri plači
Tožnik je bil predčasno odpoklican iz tujine zaradi službenih potreb (oziroma se je datum, do katerega je bil napoten na opravljanje nalog v tujini, nadomestil z novim datumom), pa zoper ukaz o odpoklicu ni ugovarjal. Iz tega razloga ne more zahtevati razlike v plači do plače, kot bi jo prejemal za opravljanje nalog v tujini.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas, dokler nezakonito stanje traja (do ponovne reintegracije v delovno razmerje – do ponovnega začetka opravljanja dela ali na primer do upokojitve). Zaradi dejstva, da delavec ni zaposlen (kar je posledica nezakonite odločitve delodajalca), se ni dolžan upokojiti, takoj ko izpolni minimalne pogoje za upokojitev, kot zmotno meni tožena stranka, in tako v večji meri prispevati k zmanjšanju škode.
umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – stroški postopka
Ker sta tožeči stranki umaknili tožbo, umik pa ni bili posledica izpolnitve zahtevka, je pravilna odločitev, da sta dolžni povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka tožene stranke.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
ZDR člen 20, 20/2. ZJU člen 21. ZSPJS člen 3, 48, 49.a. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
plača - javni uslužbenec - prevedba - akt o sistemizaciji - dodatek k plači
Akt o sistemizaciji je splošni akt delodajalca organizacijske narave, katerega oblikovanje (določanje delovnih mest, opis pogojev in nalog delovnega mesta, …) je v pristojnosti delodajalca, zato delavec v individualnem delovnem sporu ne more uspešno uveljavljati, da se v sistemizacijo vnese delovno mesto, za katerega meni, da bi bilo ustrezno delovno mesto zanj.
Dejstvo, da tožnik nadzira delo treh mehanikov in pralca vozil, da jim odreja delo in opravlja testne vožnje, še ne pomeni, da je upravičen do vtoževanega položajnega dodatka. Do tega dodatka ni upravičen, ker avtopark pri toženi stranki ni organiziran kot notranja organizacijska enota, tako da za priznanje ni izpolnjen že temeljni pogoj, to je, da javni uslužbenec izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – izostanek z dela – dokazovanje – sodni izvedenec – zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri se tožnici očita, da je namerno oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je bistveno vprašanje, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v spornem obdobju oziroma ali je njeno zdravstveno stanje vplivalo na njeno zmožnost razumevanja.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 71, 392, 392/1, 396, 396/1.
preizkus terjatev – poznejši preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja – rok za prijavo terjatev – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – prenehanje terjatve
Glede na posebnost osebnega stečaja, ki je v tem, da stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, se v tem postopku ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude roka za njeno prijavo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Delavec, ki neopravičeno izostane z dela, krši ne le pogodbeno obveznost, ampak temeljno zakonsko obveznost, da opravlja delo v obsegu in na način, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Pogoje iz 2. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe je potrebno obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo težko nadomestljive škode. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2, 181/3, 274.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – ugotovitvena tožba – pravna korist
Tožbe v delu, v katerem tožnik uveljavlja ugotovitev, da ponujena nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna, ZDR ne predvideva. Poleg tega tožnik tudi ni posebej izkazal, da bi imel od pravnomočne ugotovitve neustreznosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi kakšno pravno korist. Upoštevaje še, da tožnik ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel in da se ni zaposlil na ponujenem delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu kot nedovoljeno zavreči.