Če je med dediči spor o obstoju ali vrednosti danih daril, gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev, zaradi česar mora zapuščinsko sodišče v skladu s 3. alinejo 210. člena ZD postopek prekiniti in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Kljub temu, da je institut vračunanja v dedni delež tesno povezan z oporočnim dedovanjem, gre za institut zakonitega dedovanja. Vendar navedeno še ne pomeni, da darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, niso pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po zakonu predstavlja podlago za izračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine. Takšno ugotavljanje namreč zaradi varovanja položaja nujnega dediča kogentno določa sam zakon.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude - nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem
Nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče prve stopnje iz teh razlogov pravilno zavrnilo predlog.
Na podlagi 228. člena ZPP sme sodišče naložiti drugi osebi, naj predloži listino, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se nanjo sklicuje (med drugim tudi cedentova dolžnost izročiti cesionarju zadolžnico ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah).
Uporabo predvidenih pravnih sredstev v postopku zaradi varovanja svojih interesov ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje, s tem pa manjka osnovni element odškodninske odgovornosti.
Odločitev, ki se v postopku pravnih sredstev izkaže za nepravilno, ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje državnega organa.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0069006
ZIZ člen 46, 46/1, 64, 64/2, 239, 244. SPZ člen 130, 135, 143. ZZK-1 člen 5, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 46/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/3.
ugovor tretjega – pravočasnost – zavarovanje terjatev – konec postopka zavarovanja – nastanek zastavne pravice na nepremičnini – hipoteka – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – prekinitev postopka – stečaj – pravne posledice uvedbe stečajnega postopka
V postopku zavarovanja se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, pridobi z vknjižbo. Vknjižba hipoteke pa se lahko dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Konec postopka v postopku zavarovanja je torej podan takrat, ko vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi postane pravnomočna in ne morda s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
stroški nepravdnega postopka – kriteriji za odločitev o stroških – stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem
Pri 5. odstavku 35. člena ZNP gre za povrnitev stroškov v primeru, ko jih nasprotni stranki oziroma udeležencu drugi udeleženci povzročijo s svojim krivdnim ravnanjem (oziroma, če gre za naključje, ki se jim primeri). Pri tem neutemeljeno upiranje oziroma neutemeljen zahtevek sam po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 34.
plačilo okoljske dajatve – določenost z uredbo – določenost s pogodbo - obveznost plačila okoljske dajatve
Določbi 10. in 34. čl. Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda sta prisilnega značaja. Z navedenima določbama urejena okoljska dajatev pa ni cena za storitev izvajanja javne službe. To pa pomeni, da morajo to dajatev plačevati vsi, in torej ne le tisti, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo.
Okoljska dajatev ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in torej ni odvisna oziroma določena zato, ker posameznik uporablja takšne naprave. Zato okoliščina uporabe naprav ne predstavlja takšnega razlikovalnega znaka, ki bi neuporabnike diskriminiral v razmerju do uporabnikov naprav.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodninska odgovornost – namen zaničevanja
Ker toženec pri pripravi in zapisu spornega članka ni imel namena zaničevanja tožnika, mu škodovati – okrniti njegovo čast in dobro ime, pač pa v okvirih še dopustnega in sprejemljivega ostro kritizirati tožnikovo poslovno dejavnost – preteklo in tisto, ki je bila v času pisanja članka ter pred tem v povezavi s poslovanjem družbe K. O., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti protipravnosti toženčevega ravnanja kot enega od kumulativno potrebnih elementov odškodninske odgovornosti.
Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066581
ZP-1 člen 129a, 129a/11, 155, 155/8, 159. ZVCP-1 člen 32, 32/1, 32/7, 32/7-d.
skrajšani postopek – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – odločanje sodišča po vložitvi ugovora – bistvena kršitev določb postopka – hitrost vožnje
V predmetni zadevi je sodišče odločalo o obdolženčevem ugovoru, vloženem zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, ko je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je obdolženec storil očitani prekršek in da je zanj odgovoren, s tem pa vsebinsko zaključilo, da ugovor obdolženca ni utemeljen. Že od uveljavitve ZP-1E, to je od 05. 03. 2008, je ugovorni postopek v postopku izdaje sodbe v skrajšanem postopku bistveno spremenjen, saj vložitev ugovora ne pomeni avtomatične razveljavitve sodbe, izdane v skrajšanem postopku (te sodišče prve stopnje tudi ni razveljavilo), temveč mora sodišče prve stopnje odločati o utemeljenosti vloženega ugovora glede na rezultat izvedenega dokaznega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064414
OZ člen 199, 239, 239/2, 619, 837, 840, 848, 848/1.
posredniška pogodba – obligacija rezultata – povračilo stroškov posrednika – know how – pismo o poslovnem namenu – poslovna odškodninska odgovornost – nepošteno ravnanje naročnika – odstop od posredniške pogodbe – nagrada
Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila na podlagi sklenjene posredniške pogodbe le v primeru, če bi dosegla rezultat po posredniški pogodbi (obligacija rezultata) oziroma, če bi dokazala obstoj posebnega dogovora v smislu 848. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0056244
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-2, 258. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2, 379, 379/1. OZ člen 179, 179/1, 352, 352/1, 352/2, 356, 356/1.
spregled pravne osebnosti – zastaranje terjatve – judikatna terjatev – odločba stalne arbitraže – izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – odškodninska odgovornost člana uprave – vzročna zveza – pravno priznana škoda
Pasivno legitimiran v primeru spregleda pravne osebnosti je le družbenik gospodarske družbe, ne pa tudi direktor oz. član uprave.
Če je tožnik izvedel za škodo – neizpolnitev obveznosti do njegove iz sodnega registra izbrisane družbe že ob zapadlosti terjatev, za škodo nastalo zaradi samega izbrisa družbe pa ob samem izbrisu, je že tedaj je začel teči zastaralni rok za odškodninsko terjatev.
Duševne bolečine, ki jih družbenik gospodarske družbe trpi že zgolj zato, ker terjatve njegove družbe niso poplačane in je zato njegova družba utrpela premoženjsko škodo, oziroma ker je bila zaradi neizpolnjenih obveznosti dolžnikov njegova gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra, ne predstavljajo pravno priznane škode.
Adekvatnost vzroka oziroma posledice je izključena z ugotovitvijo, da neplačilo računov gospodarski družbi in posledično slabo finančno stanje gospodarske družbe (insolventnost) po rednem teku stvari sama po sebi še ne povzroči izvršilnega postopka oz. rubeža premoženja družbenika gospodarske družbe zaradi izvršilnih postopkov, ki so jih sprožili upniki družbe.
Bit inkriminacije iz prvega odstavka 234. a člena Kazenskega zakonika je v delni ali celotni neizpolnitvi obveznosti, ter posledično nastali škodi, ki se praviloma kaže v zmanjšanju ali izgubi premoženja.
Brez upnikovega predloga sodišče dolžniku ne more postaviti začasnega zastopnika, posledično pa tudi ne more upniku naložiti stroškov začasnega zastopnika.
Odločitev sodišča glede same osnove obračuna višine odmerjenih stroškov je brez ustrezne obrazložitve. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da je vzelo kot osnovo vrednost spornega predmeta 50.075,11 EUR, vendar pa ne navede prav nobenega razloga, zakaj ne upošteva s strani predlagateljev priglašene osnove in je sklep v tem delu dejansko brez sleherne obrazložitve.
ZPP člen 339. OZ člen 190,198 SPZ člen 27, 28, 96.
plačilo uporabnine – korist od uporabe – prikrajšanje – pomanjkanje razlogov
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne oblike, vendar pa mora biti konkretno in realno.
Korist, ki pomeni uporabnino, je torej povsem hipotetične narave in ni pomembno, ali je za toženca uporaba tuje stvari pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali sta se z njo dejansko okoristila ali ne, ali pa bi se lahko, pa sta to iz kakršnegakoli razloga opustila. Ker je za ugotovitev višine koristi najbolj objektivno merilo povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je odločitev v vseh pogledih materialnopravno pravilna.
Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilna z vidika drugačne pravne presoje, ne pa z vidika pravne kvalifikacije, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni postopkovne kršitve, temveč le zmotno uporabo materialnega prava s posledično nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062506
OZ člen 190, 198. ZOR člen 219. SPZ člen 66, 66/1, 68. ZPP člen 286b, 324, 324/3.
uporabnina – pravica solastnika uporabljati stvar – solastni del – zahteva za dopustitev uporabe – pobotni ugovor – pravočasno grajanje procesnih napak
Tožnikovo ravnanje kaže, da je namenoma opustil uporabo solastne stvari, zato bi mu lahko toženka dolgovala uporabnino šele od takrat, ko in če je tožniku onemogočila ponovno uporabo stanovanja. Breme dokazovanja tega dejstva je na tožnikovi strani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062511
SPZ, člen 10, 44, 44/2. OZ člen 533, 557.
priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – dobroverni pridobitelj – dobra vera – pošteni pridobitelj – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba
Ker preživljalec ni vedel, da je preživljanec že razpolagal z nepremičnino, ki je bila predmet njune pogodbe, je bil v dobri veri, ko se je po smrti slednjega vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik. Dobra vera pridobitelja se namreč nanaša na podatke zemljiške knjige, ne na njegove namene in nagibe pri sklepanju pogodbe.