MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
Uporabo predvidenih pravnih sredstev v postopku zaradi varovanja svojih interesov ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje, s tem pa manjka osnovni element odškodninske odgovornosti.
Odločitev, ki se v postopku pravnih sredstev izkaže za nepravilno, ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje državnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062511
SPZ, člen 10, 44, 44/2. OZ člen 533, 557.
priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – dobroverni pridobitelj – dobra vera – pošteni pridobitelj – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba
Ker preživljalec ni vedel, da je preživljanec že razpolagal z nepremičnino, ki je bila predmet njune pogodbe, je bil v dobri veri, ko se je po smrti slednjega vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik. Dobra vera pridobitelja se namreč nanaša na podatke zemljiške knjige, ne na njegove namene in nagibe pri sklepanju pogodbe.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti AO plus – izguba zavarovalnih pravic – vinjenost voznika – izmik preskusu alkoholiziranosti
Opustitev obvestila policije o prometni nesreči še ne pomeni, da tožnik ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0069006
ZIZ člen 46, 46/1, 64, 64/2, 239, 244. SPZ člen 130, 135, 143. ZZK-1 člen 5, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 46/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/3.
ugovor tretjega – pravočasnost – zavarovanje terjatev – konec postopka zavarovanja – nastanek zastavne pravice na nepremičnini – hipoteka – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – prekinitev postopka – stečaj – pravne posledice uvedbe stečajnega postopka
V postopku zavarovanja se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, pridobi z vknjižbo. Vknjižba hipoteke pa se lahko dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Konec postopka v postopku zavarovanja je torej podan takrat, ko vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi postane pravnomočna in ne morda s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
stroški nepravdnega postopka – kriteriji za odločitev o stroških – stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem
Pri 5. odstavku 35. člena ZNP gre za povrnitev stroškov v primeru, ko jih nasprotni stranki oziroma udeležencu drugi udeleženci povzročijo s svojim krivdnim ravnanjem (oziroma, če gre za naključje, ki se jim primeri). Pri tem neutemeljeno upiranje oziroma neutemeljen zahtevek sam po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
ZZK-1 člen 13, 124, 147, 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 1/4, 3, 3/3, 22.
vknjižba – vknjižba lastninske pravice – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodninska odgovornost – namen zaničevanja
Ker toženec pri pripravi in zapisu spornega članka ni imel namena zaničevanja tožnika, mu škodovati – okrniti njegovo čast in dobro ime, pač pa v okvirih še dopustnega in sprejemljivega ostro kritizirati tožnikovo poslovno dejavnost – preteklo in tisto, ki je bila v času pisanja članka ter pred tem v povezavi s poslovanjem družbe K. O., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti protipravnosti toženčevega ravnanja kot enega od kumulativno potrebnih elementov odškodninske odgovornosti.
eventualna maksima – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov - načelo vestnosti in poštenja
Merilo za določanje „krivde“ stranke v smislu 4. odstavka 286. čl. ZPP je ustrezna procesna skrbnost, ki je abstraktni pravni standard. Njegova konkretna vsebina je odvisna od vseh konkretnih okoliščin posamičnega primera.
Zahtevano skrbnost stranke v postopku je treba ocenjevati po bistveno bolj blagih in ohlapnih merilih, kot bi bilo to običajno, če okoliščine, ki so povzročile oz. prispevale k njeni „nepravočasnosti“, izvirajo iz sfere druge stranke ali celo sodišča.
Pravdne stranke so svoje procesne pravice dolžne uporabljati pošteno in korektno. Pošteno in korektno pravdanje terja od vsake stranke, da nasprotni stranki omogoči pravočasno seznanitev s vsemi pravnorelevantnimi dejstvi, ugovori in stališči, da ta nanje odgovori.
Zahteva po enakem varstvu pravic, ki izhaja iz 22. člena URS in se mora odražati tudi v dokaznem postopku, še ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe prav vseh dokazov, ki jih predlaga.
sklep o stroških – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazložen sklep
Sodišče prve stopnje niti na stroškovniku v spisu (z morebitnim prečrtavanjem oziroma opombami), niti v pisni obrazložitvi odločbe ni obrazložilo svoje odločitve o (ne)priznanju pravdnih stroškov tožene stranke (za katera procesna dejanja je toženi stranki priznalo stroške oz. nagrado po OT in za katera ne). Zaradi tega je sklep sodišča prve stopnje o odmeri pravdnih stroškov pomanjkljiv.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – uporaba ZPP-D
V skladu s 1. in 2. odstavkom 130. člena ZPP-D, novelirani 357. člen ZPP velja v vseh zadevah, v katerih do uveljavitve ZPP-D na prvi stopnji še ni bila izdana odločba, s katero bi se postopek pred sodiščem prve stopnje končal.
Toženec in njegova žena bi lahko veljaven sporazum iz 110. člena SZ-1, ki bi zavezoval tudi tožečo stranko, sklenila le, če v času sklepanja sporazuma ne bi obstajale okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemne pogodbe.
vštetje že plačane sodne takse – upoštevanje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odmeri sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na 33. člen ZST, ki določa, da če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Navedeno določilo je jasno in ne dopušča različnih možnih tolmačenj. Všteva se le že plačana sodna taksa za odločbo, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.
Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje.
Sodišče lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek delno umaknjen šele na zadnji glavni obravnavi, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je od vložitve tožbe do vključno zadnje glavne obravnave, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 5.478,95 EUR (prvotno vrednost) in od te vrednosti tudi odmerilo stroške postopka obeh pravdnih strank.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je navkljub sicer širokemu tolmačenju krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP vendarle treba upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov.
V predmetni zadevi niso podane okoliščine primera, ki narekujejo drugačno stroškovno odločitev, to je ločeno obravnavanje uspeha po temelju in po višini. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravdo, v kateri bi bila sporna tako temelj, kot tudi višina zahtevka, in v kateri bi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – plačilo premij
Ko je toženec prenehal z delovnim razmerjem pri tem delodajalcu, bi v skladu s 30. členom Splošnih pogojev moral o tem obvestiti tožečo stranko. Ker je ni obvestil, neplačil ne more opravičiti z dejstvom, da ni prejemal računov.
odškodnina – zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – zamudne obresti
Postopek je v celoti trajal 10 let, 11 mesecev in 19 dni. Drugih okoliščin ni ugotovilo. Glede na trajanje postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice tožnik lahko dobil odškodnino v višini 6.400,00 EUR. Prisojeno mu je le 45% tega zneska.