CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062529
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prekinitev postopka – razlog za prekinitev postopka – predhodno vprašanje – regresni zahtevek delodajalca proti delavcu
Razlog za prekinitev postopka je podan le v primeru, če gre za vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja oziroma ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Pri ugotovitvi obstoja in višine škode, ki jo oškodovanka terja od toženke (tu tožnice) iz naslova odgovornosti za delavca, gre za (golo) dejstvo, ki tako ne more biti razlog za prekinitev obravnavanega postopka, v katerem tožnica regresira od toženca škodo, ki sploh še ni bila povrnjena, kaj šele da bi zapadla. Ker tožnica še ni povrnila škode oškodovanki, se njen regresni zahtevek do delavca še ni mogel roditi, kar kaže na to, da je tožba za plačilo 42.436,05 EUR vložena preuranjeno in tako nesklepčna, kar pa ne more biti razlog za prekinitev postopka, pač pa kvečjemu razlog za zavrnitev zahtevka.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
ZGD-1 člen 135, 135/1. ZSReg člen 29, 34, 34/1, 34/1-4.
komanditna družba – vpis spremembe komplementarja – materialne predpostavke za vpis
Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068206
OZ člen 6, 18, 190, 220, 766, 771.
mandat – oprava poslov – zamuda mandatarja – pobot v pravdi – pravočasnost ugovora zaradi pobota – stroški solastne stvari – soglasje solastnika – odsotnost soglasja – nujna in potrebna gestija – pravica do povračila stroškov – neupravičena obogatitev
Dogovor solastnikov, da s solastno stvarjo razpolaga zgolj eden izmed njih in da mora doseženo korist razdeliti v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, gre opredeliti kot mandatno pogodbo. Mandatar pa mora o opravljenem poslu podati račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, sicer pride v zamudo.
Samo poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal kot je treba, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo.
Tožničina obogatitev ne more biti avtomatično enaka delu stroškom, ki bi sicer odpadli nanjo, če bi k popravilu strehe dala soglasje oziroma če bi bila zavezana k njihovemu povračilu na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak mora biti konkretizirana.
Med skupno premoženje zakoncev, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze spadajo tudi prihranki, ki obstajajo v času razveze zakonske zveze. Četudi tožnica navaja, da sta s tožencem pridobivala skupno premoženje tudi v obliki skupnih deviznih prihrankov ter da je toženec s prihranki po razvezi zakonske zveze sam razpolagal, pa manjkajo pravno pomembna dejstva, v kakšni obliki so prihranki obstajali ob prenehanju zakonske zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062508
URS člen 26. ZOR člen 154, 158, 172, 172/1. ZPP člen 164, 165, 165/2. ZUP člen 214.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - prepoved prodaje živila brez ustreznih dokazil o neoporečnosti - prepoved prodaje živil z vsebnostjo mamil - stroški postopka - pravočasno uveljavljanje stroškov pri vmesni sodbi - protipravnost ravnanja državnega organa
Družba ni smela v napitek dodajati kanaboidnih komponent iz razloga, ker je bila ta snov na podlagi Odločbe o seznamu mamil na seznamu prepovedanih substanc. Edino sprejemljivo je bilo na podlagi tega ravnanje inšpekcije, ki je družbi prepovedala dodajanje mamila v živilski produkt, ki bi bil v prosti prodaji. Inšpektorju ni preostalo drugega, kot da prepove prodajo produkta, ki bi pod svoje sestavine na deklaraciji vključeval tudi sestavino, ki je na seznamu mamil.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, ni vpisana v zemljiško knjigo, obstaja pa pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini v korist enega zakonca, ki je lahko podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi, je na pravdo potrebno napotiti tistega, ki zatrjuje drugačno lastniško stanje kot izhaja iz listine.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
Stanje perona kot dela železniške postaje ne spada v „uporabo vlaka“ in torej odgovornost po zavarovalni pogodbi ni zavarovana pri toženi stranki. Ker pa tega zavarovanja ni, tožena stranka kot zavarovalnica ni odgovorna za v tej pravdi vtoževano odškodnino.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – oddaja poslovnih poročil – pravnomočnost sklepa – izpodbijanje pravnomočnosti sklepa
Pritožbena trditev, da družba ni prejela sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je sklep o izbrisu postal pravnomočen, ne vpliva na pravnomočnost sklepa. Ker je sklep o izbrisu ugotovitvenega značaja, pa so nastopili učinki pravnomočnosti takoj. Prav tako pa so neupoštevne preostale pritožbene trditve, saj z njimi družba ne more izpodbiti edinega pravno pomembnega dejstva, da je sklep o izbrisu postal pravnomočen.
prisilna poravnava – izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave – verjetno izkazana terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave – terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave
Odločitev sodišča o verjetnosti prerekanih terjatev je potrebna le zaradi podelitve glasovalnih pravic upnikom, in ne sodi v sklep o potrditi prisilne poravnave, ki je izvršilni naslov in podlaga za izpolnitev obveznosti dolžnika. Zato je torej stališče pritožnika, da bi moral sklep o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi odločitev sodišča o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, materialnopravno zmotno. Kakšne so vse obveznosti dolžnika pa upnik lahko razbere iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Drugotožena stranka ni profesionalno opravljala svoje obveznosti vzdrževanja sporne ceste v zimskem času. V posledici tega je prišlo do zdrsa tožnice in posledično njene poškodbe ter je tako vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem drugotožene stranke in škodo, ki jo je tožnica utrpela, izkazana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067689
SPZ člen 60. OZ člen 50.
pridobitev lastninske pravice na premičnini – navidezna pogodba – komisionar – navidezni kupec – slamnati kupec – prodajna pogodba – zaslišanje prič v drugem postopku
Prodajna pogodba, pri kateri ni navidezna vsebina, temveč ni v skladu z resničnostjo le oseba enega pogodbenika, je pogodba z navideznim oziroma slamnatim kupcem. OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Pri pogodbi z navideznim kupcem gre za dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zaveza navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca). Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. Gre le za to, da navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec iz pogodbe. To postane navidezni kupec, ki koristi kot že obrazloženo prenese na dejanskega gospodarja posla na podlagi obligacijske zaveze. Glede na navedeno prvo razmerje (pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem) privede do pridobitve lastninske pravice v korist navideznega kupca, drugo razmerje (dogovor med navideznim in resničnim kupcem) pa ima za posledico pravico resničnega kupca terjati od navideznega kupca prenos te pravice. Če do prenosa omenjene pravice nikoli ne pride, resnični kupec nikoli ne postane lastnik.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – bodoča škoda – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tudi samo dejstvo, da bo zaradi odstranitve OSM materiala potrebna še ena operacija, ne omogoča zaključka, da gre za (bodočo nepremoženjsko) škodo, ki bi jo prvo sodišče lahko upoštevalo (ob zaključku sojenja) pri odmeri denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin. Čeprav je iz zdravniškega izvida z dne 01. 04. 2009 razvidno, da je odstranitev OSM materiala iz levega zapestja predvidena v naslednjem letu, pa ni gotovo, kot pravilno opozarja toženka, da se bo tožnica za to tudi odločila. Po normalnem teku stvari tako ni zagotovo pričakovati, da bo bodoča škoda nastala.
spor majhne vrednosti – obsežna listinska dokumentacija – poziv na dopolnitev tožbe – omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
V sklepu na popravo tožbe je sodišče prve stopnje natančno napisalo, kaj oziroma kako mora tožeča stranka tožbo popraviti oziroma dopolniti. Ni naloga sodišča, da stranko večkrat opozarja in poziva na dopolnitev. Ker pa gre za spor majhne vrednosti, je število vlog omejeno. Na podlagi 451. čl. ZPP pa mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze že v tožbi.
ZP-1 ne določa, da stroški v zvezi s hrambo zaseženih in odvzetih predmetov, nastali po pravnomočno končanem postopku o prekršku, ali stroški, ki nastanejo s prodajo odvzetih predmetov, izrečenih kot stranska sankcija, sodijo med stroške postopka, ki jih je dolžan plačati tisti, ki mu je izrečena sankcija za prekršek. Nepravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se vsi stroški, ki jih je dolžan plačati obdolženec, zmanjšajo za kupnino, saj je denar, ki se dobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države.