spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zastaranje
Nasprotovanje dokazni oceni, na kateri temelji izpodbijana sodba, pomeni v sporu majhne vrednosti nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja.
Zavrnitev dokaznega predloga za izvedbo dokaza z izvedencem bi lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – zaslišanje strank – zvočno snemanje glavne obravnave – prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb postopka
Četudi je v prvotnem prepisu zvočnega posnetka zaslišanja tožnice napačno navedeno, da je neko vprašanje postavila predsednica senata, v resnici pa ga je pooblaščenka tožnice, četudi ni vneseno vprašanje predsednice senata „Zakaj?“ in opozorilo pooblaščenki, naj posluša in naj ne prekinja izpovedi tožnice, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev tudi ni podana, ker sodišče prve stopnje prepisa ni izdelalo v treh dneh po naroku za glavno obravnavo in ker je zvočno snemalo le izpoved tožnice, ne pa tudi izpoved zakonite zastopnice tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062501
ZPP člen 1. ZZK-1 člen 243.
predmet pravdnega postopka – neveljavnost upravnih odločb – naznanilni list – izbrisna tožba
Do prenosa lastninske pravice na nepremičnini ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.
Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb v pravdnem postopku ni možno ugotavljati.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja – rok za podajo odpovedi
Šele po opravljenem zagovoru tožnika se je tožena stranka seznanila z utemeljenimi razlogi za odpoved. Ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
ZIZ člen 45. ZZK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 86, 88.
vrstni red vpisov – vknjižba hipoteke - vknjižba po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – sodno varstvo – denarna terjatev
Tožnik ni uveljavljal varstva pravic (pri delodajalcu in nato pred sodiščem) zoper odločbo tožene stranke, s katero mu je bil priznan dodatek za stalnost, tako da za čas veljavnosti te odločbe ni upravičen do višjega dodatka za stalnost, kot mu je bil z dokončno (in pravnomočno) odločbo priznan.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je oprlo odločitev, in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz izpovedi preostalih prič, da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.
spor majhne vrednosti – narok – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Zahteva za izvedbo naroka v postopku v sporih majhne vrednosti mora biti izrecna in ne konkludentna.
V okviru materialnega procesnega vodstva mora sodišče poskrbeti za dopolnitev z manjkajočimi navedbami v okviru dejanskega stanja, ki so ga stranke sicer že opisale, ne pa v primerih, ko stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev oziroma je zgolj pavšalno ugovarjala trditvam nasprotne stranke.
ZPP člen 141, 142, 142/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje
Odločitev, da se pritožba kot prepozna zavrže, ni zakonita, ker sodišče prve stopnje pred tem ni preverilo, ali je bila vročitev sodbe opravljena pravilno.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
Dogovor med delavcem in delodajalcem o višji urni postavki, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, je dopusten, vendar tak dogovor ne pomeni, da se je delavec odpovedal drugim pravicam iz delovnega razmerja (na primer pravici do regresa za letni dopust, povračilu stroškov za prehrano med delom).
ZDR člen 109, 131, 184. OZ člen 174. ZPP člen 316.
odškodnina – renta – odpravnina – regres za letni dopust – pripoznava zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave, kljub temu da so bili za to izpolnjeni vsi pogoji, storilo kršitev določb postopka relativne narave, ki pa glede na sprejeto odločitev, da je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen, ni vplivala na na pravilnost te izpodbijane odločitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodnina – mobbing – neizrabljen letni dopust – plača – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZPP člen 458, 458/1.
subjektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožene stranke, s katerimi je izpodbijala domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, na katero se je sklicevala tožeča stranka, in ugotovilo, da tožena stranka glede na okoliščine poslovanja pravdnih strank ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke, je utemeljeno presodilo, da je bila izpodbita zakonska domneva iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Sklepanje prvostopenjskega sodišča o tem, da tožena stranka ni morala vedeti za insolventnost tožnika, pa predstavlja dejansko podlago odločitve prvostopenjskega sodišča, na katero je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano.
Ob ugotovitvi, da je tožnikova pravica do letnega dopusta za vtoževana (pretekla) leta ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila, tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust.