Na obstoj kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja nima vpliva okoliščina, da oškodovanec obtožencema po lastni izpovedbi denarja v nobenem primeru ne bi izročil.
primarni in podrejeni zahtevek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izpodbijani sodbi je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, torej je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz izreka namreč izhaja, da je sodišče odločalo zgolj o podrejenem tožbenem zahtevku, iz obrazložitve pa je razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega tožbenega zahtevka in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Iz tega po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izhaja, da bi moralo sodišče primarni tožbeni zahtevek zavrniti, pri čemer tudi ne drži stališče prvostopenjskega sodišča, da gre za vsebinsko enaka zahtevka, saj izhajata iz popolnoma različne pravne podlage. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju tudi z določbo 3. odstavka 182. člena ZPP, ki dopušča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov tako, da je eden postavljen kot primarni, drugi pa kot podrejeni, o podrejenem zahtevku pa lahko sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna, da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 45, 45/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoče se vozila - krivdna odgovornost - obojestranska krivda
Osnovno pravilo voznika je, da prilagodi vožnjo razmeram na cestišču. Predpisana hitrost na določeni cesti je samo zgornja meja preko katere se ne sme voziti, ni pa bistvena, če so druge okoliščine na cestišču narekovale bistveno nižjo hitrost.
sodna pristojnost - motenje posesti - kategorizacija občinskih cest - cesta v zasebni lasti - podlaga za prenehanje lastninske pravice fizične osebe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je lastninska pravica na sporni parceli, ki je po podatkih zemljiške knjige zasebna lastnina tožene stranke, prenehala na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice.
Ker sodišče prve stopnje ni vročilo tožencu dopolnitve tožbe, je izdelalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, kar je bistvena kršitev iz 7. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.
Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju znaša 400.000,00 SIT, za strah (primarni in sekundarni) 250.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 500.000,00 SIT. Prisojena odškodnina tako ustrezno odraža posledice, kakor jih doživlja tožnica, po drugi strani pa ostaja v okvirih odškodnin za podobne poškodbe (nenazadnje gre za poškodbo celo iz III. skupine po Fischerju).
ZD člen 211, 211. ZPP člen 325, 326, 327, 325, 326, 327.
dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Če je tak predlog vložen po izdaji sklepa o dedovanju, ga sodišče ne more presojati tako, da ga šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice je pravni posel, ki ga je možno izpodbijati s tožbo, ni pa ga možno izpodbijati z ugovorom, kadar je sporazum izvršilni naslov.
Podpis listine z jasno izjavo, da želi biti podpisnik solidarno zavezan ("da jamči nerazdelno za vse obveznosti glavnega dolžnika") zavezuje podpisnika kot solidarnega poroka.
sodna pristojnost - upravljanje z občinskimi cestami - javno dobro - javni interes - upravni postopek
Tožnika želita s to tožbo doseči drugačen režim na javni poti, ki poteka po parceli do njune hiše, poleg tega pa želita preprečiti občini podaljšanje te javne poti mimo njune hiše še do depandans hotelov M.. Tako postavljeni zahtevek ne spada v sodno pristojnost, saj je za upravljanje z občinskimi cestami pristojna občina.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005933
ZOR člen 103, 149, 371, 749. ZPP člen 319, 319/2.
pogodba o naročilu – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost pogodbe – neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – pravnomočno razsojena zadeva – zastaranje – pogodba v korist tretjega
S pogodbo v korist tretjega tretji pridobi lastno in neposredno pravico zahtevati izpolnitev nasproti prevzemniku naročila, ne more pa zahtevati od toženca vrnitve tistega, kar bi bil ta dolžan zaradi nerealizirane pogodbe vrniti naročnikom.
pravica do zagovornika - pravica do obrambe - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja Ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po kazenskem postopkovniku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
sklenitev najemne pogodbe - nezakonita uporaba - izpraznitev stanovanja
Ob upravičeni zavrnitvi odkupa stanovanja po določbah čl. 148/II SZ in v primeru nesklenitve najemne pogodbe za določen čas, je za presojo nezakonitosti uporabe stanovanja v smislu čl. 58 SZ odločilna ugotovitev, ali so razlogi za nesklenjeno najemno pogodbo za določen čas na strani toženca, to je imetnika stanovanjske pravice po Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 35/82 in 14/84).
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Glede na navedbe tožeče stranke naj bi se torej tožnica s kupoprodajno pogodbo zavezala za prenos samo dela parcele in ne cele, kar bi pomenilo, da za del parcele (v naravi pot) kupoprodajna pogodba sploh ni bila sklenjena. Ob takih dejanskih navedbah pa tožeča stranka nima zahtevka na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine, saj je ugotovitveni zahtevek možen samo pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona.
Nepravdni postopek (enako kot pravdni) predpostavlja aktivno udeležbo strank. Načelo pravice do izjave od sodišča zahteva samo to, da stranki omogoči obravnavanje pred sodiščem, od tu dalje pa je stvar strank, ali bodo to možnost uporabile. Razlaga nasprotnega udeleženca, da ji že s tem, ko je en narok zapustila pred koncem, sodišče ni omogočilo obravnavanja, bi dejansko pomenila, da napak v postopku nikoli ni mogoče odpraviti, kar pa ne drži. Ker je nasprotni udeleženec kasneje še imel možnost sodelovanja v postopku (ki jo je tudi izkoristil s pripravljalno vlogo z dne 10.8.2005), določba 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila kršena.