spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - denarna sredstva
Glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe v predlogu za izvršbo - rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, ob upoštevanju kraja sedeža dolžnika, je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL53433
ZZZDR člen 54, 57, 58, 58/2, 54, 57, 58, 58/2. ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZN člen 47, 47. ZIZ člen 168, 211, 168, 211.
izvršba na nepremičnino - stečajni postopek - izločitvena pravica - dokaz o dolžnikovi lastnini - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v času zakonske zveze za sicer originaren način pridobitve lastninske pravice oziroma skupne lastnine na podlagi zakona in torej vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven element pridobitve, vendar pa se po drugi strani izvršba ob upoštevanju 54. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne more voditi na skupno premoženje ampak le na določen solastniški delež.
SPZ člen 142, 142. ZZK-1 člen 128, 128/2, 128, 128/2.
pravni interes - izbris zastavne pravice - upravičeni predlagatelj
Drugi zastavni upnik, ki ima kvalificirano pobotnico za terjatve zastavnega upnika, ki je vpisan v zemljiško knjigo pred njim, ima po členu 128/2 ZZK-1 pravni interes, da vloži predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice ter izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti, saj na ta način pride do vpisa svoje zastavne pravice na prvo mesto.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se upnika oprosti plačila kupnine v smislu drugega odstavka 191. člena ZIZ in da je dolžan na račun davščin ter izvršilnih stroškov plačati 1.000.000,00 SIT.
Prvostopenjsko sodišče je pri izračunu zneska, ki ga mora na račun kupnine, poleg davka na promet nepremičnin plačati upnik, pravilno upoštevalo tudi izvršilne stroške drugih dveh upnikov. Pri tem je izhajalo iz določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ, po kateri se iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka. Pravilo 197. člena ZIZ ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka in določa prvenstveni vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo, neodvisno od tega ali gre za stroške upnika v tem izvršilnem postopku ali drugih upnikov in ali se zaradi njihovega poplačila vodi ta izvršilni postopek (o tem Starovič, komentar Zakona o izvršilnem postopku - načelo realne prioritete), kar pomeni tako upnika, ki je sprožil ta izvršilni postopek, kot ostalih upnikov, pri čemer upniki lahko postavijo zahtevo za povrnitev stroškov do konca razdelitvenega naroka. Stroški izvršilnega postopka imajo namreč absolutno prednost ne glede na to, koliko je upnikov in kdaj so pristopili k izvršbi (o tem tudi Triva - Belajac - Dika, Sodno izvršilno pravo). Pravilo 197. člena ZIZ namreč ne loči stroškov prvotnega izvršilnega postopka in stroškov pristopnih zadev.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 240, 131, 131/1, 131/2, 240.
protipravnost ravnanja - izvršitelj - odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - rubež - ugovor tretjega
Smisel izvršilnega postopka je, s prisilnimi ukrepi v razmerju proti dolžniku doseči izvršitev sodne odločbe (prim. 1. odst. 1.čl. ZIZ). Rubež se skladno temu izhodišču opravi na stvareh, ki so v (neposredni) posesti dolžnika. Na ta način se poseže v dolžnikov položaj. Morebitne pravice (in ne posredna posest) tretjih (prim. 64. čl. ZIZ) pa so zavarovane z ugovorom tretjega. Pritožbeno sodišče še dodaja, da izvršitelj ni pristojen za odločanje o teh pravicah. V pritožbi zatrjevana "absurdnost situacije" ne zadošča za nastanek odškodninske odgovornosti, ker je posledica izrecnih pooblastil izvršitelja v splošnih predpisih, sprejem splošnih predpisov pa po splošnih načelih odškodninskega prava ne more imeti značilnosti protipravnega ravnanja. Tožeči stranki je zatrjevana škoda nastala zaradi kršitve sklenjene pogodbe o najemu: najemnik (dolžnik v izvršilnem postopku) avtomobila namreč ni vrnil ob izteku pogodbeno dogovorjenega roka. Res je, da je do kršitve pogodbe prišlo zaradi izvedenih izvršilnih dejanj proti dolžniku. Vendar bi se dolžnik - najemnik prisilnim izvršilnim dejanjem lahko izognil na več načinov. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da za zatrjevano škodo nihče ne odgovarja (prim. 240. čl. OZ).
ZGD člen 52, 52/1, 53, 53-3. ZTVP člen 13, 14, 14/1, 14/3.
nakup delnic na podlagi nepopolnih računovodskih izkazov - odškodninska odgovornost članov uprave - neresnično prikazani podatki o poslovanju družbe - vrednost delnice - podatki o poslovanju povezanih družb
Za pravilnost in poštenost računovodskih izkazov uprava družbe odgovarja družbi.
Vedenje oškodovanca za „netočnost oziroma nepopolnost podatkov v prospektu" že po zakonu samem predstavlja pretrganje vzročne zveze med dolžnostjo posredovati točne podatke in nastalo škodo.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost.
ZZK-1 člen 36, 124, 146, 146/1-4, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zavezovalni pravni posel - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - načelo kavzalnosti
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben temeljni pravni posel, ki lastnika zavezuje k prenosu lastninske pravice in mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zato tudi 148. čl. ZZK-1 kot enega od formalnih pogojev za vpis določa tudi, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva, listina pa je obligacijska podlaga za prenos, spremembo ali prenehanje pravice (načelo kavzalnosti - 36. čl. ZZK-1 ter 39. in 40. čl. SPZ) in mora predlagatelj listino o pravnem poslu predlogu predložiti (4. tč. 146. čl. ZZK-1).
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prebivališče
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka v določenem roku ne bo odgovorila na tožbo, toženi stranki vročena na naslov S., ki ga kot naslov svojega začasnega bivališča navaja tudi pritožnik. Toženi stranki je bila torej dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 443, 443/1, 455, 456, 443, 443/1, 455, 456.
sodba zaradi odpovedi - spor majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo stranki
V sporu majhne vrednosti se izda sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena (455. čl. ZPP). V vabilu na glavno obravnavo mora biti po določilu 456. čl. ZPP med drugim navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze.
Odstranitev škodne nevarnosti je upravičena že tedaj, ko obstoji določena nevarnost nastanka škode, vendar pa mora biti nevarnost škode konkretna in gotova. Opustitveni zahtevek ni utemeljen zaradi neopredeljene manjše in le domnevne škode. Pogoj za uveljavljanje zahtevka po 1. odst. 156. čl. ZOR je, da preti večja škoda, ki je pravni standard, katerega izpolnjuje sodna praksa.
ZZK-1 člen 11, 79, 79/3, 120, 161, 161/1. ZNP člen 37.
zaznamba spora – celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vpisi v zemljiško knjigo na celotno nepremičnino
Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
neupravičena odklonitev oprave izvedenskega dela – kaznovanje izvedenca – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 249, 245, 245/1, 245/3, 249.
nagrada izvedencu - strokovna institucija kot izvedenec
Nagrada za podano ustno in pisno izvedensko mnenje, ki je bila izvedencema priznana z izpodbijanima sklepoma, se ne nanaša na izvedensko mnenje, za katerega je izstavila račun M. fakulteta. Iz obrazložitve sklepov o odmerjeni nagradi izvedencema V. S. in B. G. je namreč razvidno, da se nagrada nanaša na dodatno izvedenstvo, ki ga je sodišče naložilo navedenima izvedencema.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Teža kršitev obeh in predvsem na toženčevi strani znatno prekoračena hitrost ter vinjenost, zaradi katere je prišlo po mnenju pritožbenega sodišča do pretežnega dela škode, terja drugačno razmejitev odgovornosti, kot jo je na podlagi 2. odst. 154. čl. Obligacijskega zakonika opredelilo sodišče prve stopnje in sicer razmejitev odgovornosti v korist voznika motornega kolesa.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – napaka volje – nedopustna grožnja
Dejstvo, da je bilo tožnici dano na izbiro, ali bo sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali pa bo zaradi kršitev, ki jih je ugotovila tožena stranka, zoper njo uveden postopek v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali prevare. Predočenje morebitnih ukrepov delavcu ne predstavlja nedopustne grožnje.
začasna odredba - motenje posesti - začetek teka subjektivnega roka za tožbo
Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki opredeljuje dejanje kot z zakonom sankcionirano motenje posesti, je tudi subjektivni odnos motilca do povzročene posledice, ki se izraža v namerni povzročitvi spremembe posestnega stanja ali pa v zavestnem vztrajanju pri takšni spremembi oz. nepripravljenosti vzpostaviti prejšnje stanje.