Ker je tožena stranka z izjavo v dopisu z dne 22.8.2001 prevzela obveznost povrniti oškodovancem škodo, nastalo jim zaradi kršitve dogovora z nepodpisano pogodbo, mora tožeči stranki povrniti vtoževano škodo.
Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.
Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dolžnik z ugovorom nasprotoval sami terjatvi upnika (zatrjeval je namreč tudi negativna dejstva), niti se ni opredelilo do listin, ki jih je dolžnik priložil ugovoru. Zaradi tega je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Izrabitev položaja, ki se očita obdolžencu po stališču sodne prakse pomeni, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega ne opravi v takšnem smislu kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe. Ravno ta očitek, iz katerega bi se dalo razbrati, da naj bi ravnanje obdolženca ne bilo v interesu oškodovane družbe, pa v opisu dejanja ni naveden. Čeprav storilec pri izrabitvi položaja, kot rečeno, ima pooblastilo za opravo dejanja, pa mora biti protipravnost njegove izrabe položaja v opisu dejanja vendar navedena, saj drugače ni mogoče vedeti iz katerih razlogov njegovo dejanje ni zakonito.
Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
Res so starši tisti, ki najbolj zaznajo reakcije otrok, kot nakazuje pritožba, vendar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, da bi objektiviziralo materino izpoved, pravilno oprlo še na mnenje izvedenke, ki je podala strokovno mnenje o tožničinem strahu in bila o tem še zaslišana.
krajevna pristojnost - tožba za izpodbijanje očetovstva
V tem pravdnem postopku izpodbija očetovstvo otrok (ki ga zastopa skrbnica za poseben primer) in ima zato pravico vložiti tožbo tako po splošni krajevni pristojnosti (prebivališču toženca), ali pa pri sodišču, ki je krajevno pristojno po njegovem stalnem oziroma začasnem prebivališču.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01511
KZ člen 25, 217, 217/1, 256, 256/1, 25, 217, 217/1, 256, 256/1. ZKP člen 387, 387, 387.
ponarejanje listin - goljufija - dejanski stan - pritožba v korist soobdolženega
Obsodba temelji na ne dovolj preverjenem zagovoru soobdolženega, za kar obstoji vrsta možnosti. Za kaznivo dejanje goljufije pa je bilo potrebno sodbo razveljaviti tudi zaradi tega, saj je pritožba vložena po soobdolžencu tudi v njegovo korist. Natančno bo potrebno ugotoviti kdo bi si na škodo oškodovanca pridobil protipravno korist. Če je bil to prvoobdolženi, se mu to zaradi izostanka pritožbe drž. tožilca ne bo moglo več očitati.
Niso sprejemljiva zatrjevanja obt., da je očitana mu dejanja izvršil zaradi groženj tretjega, tudi če so te obstajale, teh ni jemal resno. Ne pred izvršitvijo in ne med njo obt. tega ni nikoli izrecno pojasnil in tudi ne priznava policiji.
Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.
ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa - sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je določilo 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini, potem ko je sklep o domiku pravnomočen in položena kupnina.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožbeni zahtevek - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Tožnica s tožbo zahteva od zakonca, to je toženca, da ji prizna lastninski delež na sporni nepremičnini do 1/2 , kot podlago za tožbeni zahtevek pa navaja, da gre za skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Če tožena stranka takšnemu zahtevku ne oporeka, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir, da se takšna delitev (v skladu z 2. odstavkom 58. člena ZZZDR) ne opravi.
Če je sodišče 1. stopnje zaradi zmotne ocene izvedenih dokazov izdalo oprostilno sodbo, jo sme sodišče 2. stopnje ob pravilni oceni istih dokazov spremeniti na seji senata v obsodilno. Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Napoved pritožbe ni potrebna.
Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.
začasna odredba - (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
V skladu z določbo 268. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi (9. čl. ZIZ).