ZSZ člen 33, 37, 33, 37, 33, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - odškodnina - zamudne obresti
Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.
ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa - sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je določilo 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini, potem ko je sklep o domiku pravnomočen in položena kupnina.
Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.
Ker tožena stranka svojih ugovorov glede tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih ni uveljavljala že v postopku do izdaje razveljavljene sodbe sodišča prve stopnje, je sodišče v ponovljenem postopku utemeljeno zavrnilo njen predlog, naj od tožnika zahteva dostavo delovne knjižice, saj je bila glede teh navedb in dokazov prekludirana.
Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To tudi pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2/2, 2/2, 2/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen tarifna priloga 4, 52, 52/2, tarifna priloga 4, 52, 52/2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 69, 69, 69.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost uporabe tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni KP, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti uredbe z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru, kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom, določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem je glede višine povračil stroškov v zvezi z delom uredba postala inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni KP in so jo bili delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
ZPP člen 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2, 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
glavna obravnava - vabilo - vročitev - fikcija vročitve - čas za pripravo
Sodišče prve stopnje pri razpisu naroka za glavno obravnavo oziroma vabljenju na ta narok tožeči stranki ni zagotovilo primernega časa za pripravo, niti če se upošteva datum fiktivne vročitve vabila, niti če se upošteva datum, do katerega bi imela tožena stranka še možnost prevzeti pošiljko na pošti. V slednjem primeru bi se 15-dnevni rok iztekel šele sedem dni po opravljenem naroku. Ker tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev vabila pravilno opravljena, niso bili podani pogoji, pod katerimi nastopi fikcija umika tožbe.
stroški kazenskega postopka - krivdno nastali stroški - povrnitev
S tem, ko zagovornica obd. ni hotela sprejeti obvestila sodišča o zavrnitvi njenega predloga za preložitev gl. obravnave poslanega priporočeno po pošti, ji ga je moralo sodišče vročiti po pooblaščenem vročevalcu. S tem nastali stroški vročanja so nastali po njeni krivdi in jih mora povrniti sodišče.
izpodbijanje sklepov skupščine - mandat nadzornega sveta
Pritrditi je pritožnici o materialnopravno zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča, da do izvolitve novega nadzornega sveta opravlja funkcijo nadzornega sveta dotedanji.
Situacijo, ko nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ureja 267. člen ZGD-F, saj v takem primeru ob predpostavki upravičenih predlagateljev določa intervencijo sodišča za imenovanje manjkajočih članov nadzornega sveta. Smiselno enako mora to veljati tudi za primer, ko družba sploh nima več nadzornega sveta, ker mu je na primer mandat potekel, kot to zatrjuje tožnica. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da funkcijo nadzornega sveta do izvolitve novega opravlja dotedanji, torej negira določbo 1. odstavka 267. člena ZGD-F
Čim pa je tako, je dotedanjemu nadzornemu svetu mandat potekel dne 3.6.2003 in nadzorni svet ni imel več pristojnosti pravno veljavno opravljati svoje nadzorne funkcije. Posledično pa tudi ni veljavno njegovo poročilo o pregledu pripojitve z dne 9.6.2003, zato ni bila izpolnjena zakonska dolžnost družbe - tožene stranke iz 7. točke 2. odstavka 516. člena ZGD-F, da omogoči delničarjem pregled poročila nadzornega sveta o pregledu pripojitve, ki ga mora slednji izdelati po 514. a členu ZGD-F na podlagi poročila uprave o pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve je namreč namenjeno seznanitvi delničarjev z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njihovo odločitev na skupščini o soglasju k pogodbi o pripojitvi. Ker torej tožena stranka delničarjem ni zagotovila vpogleda v veljavno poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve, je bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti iz 293. člena ZGD-F
KZ člen 169, 169/1, 171, 171/4, 169, 169/1, 171, 171/4.
razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice
Ker je obdolženi uveljavljal dokaz resnice, je potrebno njegov zagovor preveriti, ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil kot razžalitev. Sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanja in v obravnavanem primeru gre tako za žaljivo obdolžitev, obdolženi pa je z dokazom resnice uspel zato je izrek oprostilna sodba pravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – rok za podajo odpovedi – zamuda roka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je nezakonita, ker je bila podana več kot trideset dni po tem, ko je tožena stranka izvedela za domnevne kršitve delovnih obveznosti. Ker gre za prekluzivni rok, ki se ne more podaljšati, tudi ni relevantno, da je bil vzrok za prekoračitev roka v tem, da je tožena stranka tožniku na njegovo prošnjo dvakrat preložila datum zagovora.
Pobot po 2. odstavku 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena.
Naknadnih tožnikovih trditev o izjemnih obremenitvah pri delu sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, saj so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer tožnik tudi ni izkazal nobenih opravičljivih razlogov, zakaj ni teh trditev podal že pred tem.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
stečajni postopek – izločitvena pravica – rok za prijavo izločitvene pravice – zavrženje prijave
Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku (IV. odst. 148. čl. ZKP), se ne izločajo iz spisa, ne glede na to, ali jih osumljeni podpiše in ne glede na to, ali se potem na glavni obravnavi zagovarja ali ne.
ZPIZ-1 člen 13. ZPIZ/92 člen 8. ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1, 49/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - plačilo prispevkov
Tožnica je obstoj delovnega razmerja v spornem obdobju dokazala s pravnomočno sodno odločbo. Ker v tem obdobju veljavni predpisi za delavce v delovnem razmerju niso določali pogoja priznanja prispevkov za priznanje pokojninske dobe, je treba šteti, da je tožnica v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog - transformacija
Zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora obstajati ob njeni sklenitvi, predstavlja pa okoliščino, zaradi katere se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po določenem delavcu. Negotova prihodnost glede poslovanja delodajalca, ki je vezano na naročila poslovnih partnerjev, ni utemeljen zakonski razlog iz 52. člena ZDR, saj zakon delodajalcem ne dopušča sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bojazni, da se bo morda v prihodnosti obsega dela zmanjšal.