ZPIZ-1 člen 13. ZPIZ/92 člen 8. ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1, 49/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - plačilo prispevkov
Tožnica je obstoj delovnega razmerja v spornem obdobju dokazala s pravnomočno sodno odločbo. Ker v tem obdobju veljavni predpisi za delavce v delovnem razmerju niso določali pogoja priznanja prispevkov za priznanje pokojninske dobe, je treba šteti, da je tožnica v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete
Ker so bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, upnik do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
stečajni postopek – izločitvena pravica – rok za prijavo izločitvene pravice – zavrženje prijave
Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.
Plačevanje preživnine otrokoma, določene z izvršljivo sodno odločbo je zakonska dolžnost, na katero versko prepričanje ne more imeti nobenega vpliva ali biti z njim pogojena.
Pobot po 2. odstavku 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena.
Naknadnih tožnikovih trditev o izjemnih obremenitvah pri delu sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, saj so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer tožnik tudi ni izkazal nobenih opravičljivih razlogov, zakaj ni teh trditev podal že pred tem.
Škoda kot predpostavka odškodninske odgovornosti predstavlja zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček) kot posledica škodnega ravnanja (132. čl OZ). Tožeča stranka kot škodo uveljavlja stroške, ki so ji nastali za sanacijo asfaltne površine pred objektom. Tožeča stranka ni zatrjevala, da gre za površino, katere poškodovanje samo po sebi pomeni zmanjšanje premoženja tožene stranke v smislu pravnorelevantne škode. Stroški, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s sanacijo zatrjevanega škodnega ravnanja tožene stranke pa imajo lahko le drugo pravno podlago, nikakor pa ne morejo predstavljati temelja za uveljavljanje odškodninske odgovornosti od povzročitelja škode. Iz navedenega razloga se tako izkaže, da tožeča stranka v trditveni podlagi ni ponudila relevantnih trditev v zvezi z nastalo škodo, iz katere bi lahko uveljavljala odškodninsko odgovornost zoper toženo stranko. Iz te podlage je torej tožbeni zahtevek neutemeljen.
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
več istovrstnih obveznosti med istimi osebami – vrstni red vračunavanja izpolnitev – sporazum pred izpolnitvijo – izbira dolžnika
1. Pravila o vrstnem redu vračunavanja izpolnitev so določena v 287. čl. Obligacijskega zakonika (OZ).
2. V obravnavanem primeru je dolžnik zgolj izkoristil svojo pravico, ki mu gre po samem zakonu, zato takega ravnanja ni mogoče označiti kot ravnanje v nasprotju z osnovnimi načeli obligacijskega zakonika.
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb zakona o omejitvi delovnega časa zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se s pogodbo o zaposlitvi izrecno dogovorili, da so v mesečni bruto plači zajete vse opravljene ure. Glede na takšno določbo v pogodbi o zaposlitvi ter ob dejstvu, da tožnici delodajalec ni odredil dela preko polnega delovnega časa, tožnica ni upravičena do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom.
Določbo 1. odstavka 142. člena ZD je potrebno razumeti kot možno podlago za materialnopravni ugovor dediča zoper zapustnikovega upnika, da je postala neiztožljiva terjatev upnika do dediča zapustnika v trenutku, ko je dedič poravnal zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
stroški kazenskega postopka - krivdno nastali stroški - povrnitev
S tem, ko zagovornica obd. ni hotela sprejeti obvestila sodišča o zavrnitvi njenega predloga za preložitev gl. obravnave poslanega priporočeno po pošti, ji ga je moralo sodišče vročiti po pooblaščenem vročevalcu. S tem nastali stroški vročanja so nastali po njeni krivdi in jih mora povrniti sodišče.
ZOR člen 170, 206. OZ člen 1060. CZ člen 125, 146.
odškodninska odgovornost za delavca – ločitev dejanja in odgovornosti – vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca – odgovornost več oseb za isto škodo
Protipravno dejanje mora biti storjeno na delu ali v zvezi z delom, kar pomeni, da ni bistveno, ali je bilo dejanje storjeno znotraj delovnega časa in znotraj delovnega mesta, marveč je bistvena vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca (zaradi katerega je prišlo do škode). V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito postopalo, ko je pri presoji obravnavane zadeve izhajalo iz celote širokega spektra spremljajočih konkretnih okoliščin.
Čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je s sodbo storilo hkrati absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Zato izpodbijane oprostilne sodbe ni mogoče spremeniti na sodišču prve stopnje v obsodilno, pač pa jo le razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije tarifna priloga 1.
plača – delovno mesto – vrednotenje delovnih mest – delovne naloge
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delovni proces in skladno s kolektivno pogodbo sprejme sistemizacijo z opisom delovnih mest. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto ekonom II, ki je bilo razvrščeno v IV. zahtevnostno skupino, na tem delovnem mestu je delo tudi dejansko opravljal. Zgolj zaradi tega, ker je med njegove delovne zadolžitev sodilo tudi izdaja materiala, ki je po kolektivni pogodbi določena kot tipično delo V. zahtevnostne skupine, ni upravičen do uvrstitve v višji tarifni razred.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi presežnemu delavcu je odločilno stanje na dan, ko je odpoved podana. Delodajalec je ravnal nezakonito, ker pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev in pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi programa ni upošteval takratnega zdravstvenega in socialnega stanja delavke.
Čim se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora, glede na določilo 154. čl. ZPP, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Pri zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk se o utemeljenosti zahtevka sploh ne odloča.
pravica do zagovornika - pravica do obrambe - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja Ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po kazenskem postopkovniku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice je pravni posel, ki ga je možno izpodbijati s tožbo, ni pa ga možno izpodbijati z ugovorom, kadar je sporazum izvršilni naslov.