inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - nelegalna gradnja - kršitev pravil postopka - neizvršljivost odločbe
V zvezi z ugovorom, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, ker posega na zemljišče, ki ni v tožnikovi lasti, sodišče pojasnjuje, da je organ izpodbijano odločbo tožniku izdal, ker je nesporno on postavil predmetni objekt in je s tem zavezanec za njegovo odstranitev. Sicer pa s tem ugovorom tožnik ne varuje svojih pravic, zato ga sodišče že iz tega razloga ni moglo upoštevati.
Obveznost, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da mora tožnica kot inšpekcijska zavezanka "ustaviti nadaljnjo pritlično dozidavo /.../" po presoji sodišča ne more vplivati na nezmožnost njene izvršitve. Tožnica je namreč dolžna odstraniti predmetno dozidavo, ne glede na to, ali je gradnja ob izdaji izpodbijane odločbe še potekala ali ne.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - izvršilni naslov - vsebinska sprememba izreka
Iz najnovejše sodne prakse izhaja, da je upravni spor zoper sklepe o dovolitvi izvršbe dovoljen, in da mora upravno sodišče ob presoji procesnih predpostavk za tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugotoviti konkretne okoliščine sporne zadeve (po uradni dolžnosti), predvsem glede ugovora neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovora že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovorov, ki se nanašajo na način izvršbe ter ugovora, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
Tudi upravnem postopku ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino, ker je treba upoštevati pravila poštenega postopka na način, da je stranki neposredno na naroku dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila zakaj oziroma iz kakšnih razlogov ni izvedla videokonferenčne obravnave. Tožeča stranka se zato ni mogla izjasniti in ustrezno braniti oziroma vložiti ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je tudi iz tega razloga kršena njena pravica do izjave, saj je ustna obravnava dejanje postopka, na katerem se pretrese in doseže tisto, kar je predmet ugotovitvenega postopka, cilj ustne obravnave pa je razjasnitev merodajnih dejstev v zadevi in uresničitev pravice do obrambe stranke, zato pomeni koncentracijo.
inšpekcijski postopek - izbris hipoteke - predhodni preizkus - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Čeprav je organ pri izdaji inšpekcijskih ukrepov v zvezi z odstranitvijo tožničine stanovanjske hiše odločal kot oblastni organ v upravni zadevi, pa tožnica kot hipotekarna dolžnica in Republika Slovenija kot hipotekarna upnica v sporu o prenehanju hipoteke – za kar gre v konkretnem primeru – nastopata kot enakopravna subjekta v civilnopravnem, tj. upniško-dolžniškem razmerju.
Tožnica tako izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke – v primeru da organ na izbris hipoteke in izstavitev za to potrebnega zemljiškoknjižnega dovolila ne pristane – ne more doseči preko organa samega, pač pa le z vložitvijo tožbe na za to pristojno sodišče. Na drugi strani pa niti organ nima zakonskih pooblastil, da bi o tožničinem predlogu lahko odločal z upravnim aktom, tj. v upravni zadevi. Nasprotno bi tožničin predlog lahko štel zgolj kot predlog za sporazumno rešitev spora o prenehanju sporne hipoteke na tožničini nepremičnini.
ZID-1 člen 19, 19/1, 19/1-6. ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 22, 54.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - prepoved opravljanja delovnega procesa
Toženka pravilno poudarja, da je določba drugega odstavka 13. člena ZDR-1 kogentne narave, kar pomeni, da pogodbeni stranki ne moreta prosto izbirati pravne opredelitve njunega razmerja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Razmerje, pri katerem so podani zakonsko določeni elementi delovnega razmerja, se po samem zakonu šteje za delovno razmerje. Delo se v takšnem primeru ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, razen če je to posebej zakonsko določeno (kar za obravnavani primer ni). Gre za t.i. načelo prednosti dejstev, po katerem se takšno razmerje po sili zakona šteje za delovno razmerje. Zato ima toženka prav, da volja delavca (s.p.) za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ter njegova (ne)pripravljenost, da sklene pogodbo o zaposlitvi, nista pomembni.
ZUS-1 člen 52. ZCes-1 člen 78, 78/2, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
ukrep inšpektorja - nedovoljeno oglaševanje - soglasje - revizija - glavna obravnava - retroaktivnost - napačna uporaba materialnega prava - novi dokazi
ZCes-1 je začel veljati 1. 4. 2011, uporabljati pa se je začel 1. 7. 2011 (134. člen ZCes-1), pred tem pa je veljal ZJC. Oglaševalni panoji so bili postavljeni še v času veljavnosti ZJC. Prvostopenjski organ je ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ZCes-1. S tem je reklamne panoje, nesporno postavljene v času veljavnosti ZJC, presojal ob uporabi določb ZCes-1 in na njegovi podlagi izrekel inšpekcijske ukrepe, pri tem pa je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
Prvostopenjski organ je sicer preverjal, ali je tožeča stranka izpolnjevala pogoje za postavitev objektov tudi glede na tedaj veljavni predpis, to je ZJC, vendar pa je treba upoštevati, da je bil inšpekcijski postopek uveden na podlagi 112. člena ZCes-1, kar izrecno izhaja iz uvoda in obrazložitve izpodbijane odločbe. 112. člen ZCes-1 pa daje pristojnost inšpekcijskemu organu, da izvaja nadzor nad izvajanjem tega zakona (torej ZCes-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Torej glede na uvod in obrazložitev odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno, oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na komunalno opremo - priključitev na javni vodovod - denarna kazen - oprava izvršbe - kršitev pravil postopka
Vezano na tožbene navedbe, s katerimi tožnik graja ravnanje prvostopenjskega organa, gre ponoviti, da je bila obveznost priklopa na javni vodovod tožniku naložena z odločbo z dne 7. 4. 2017. V kolikor je tožnik menil, da mu navedena obveznost ne bi smela biti naložena (ker naj za to, kot gre razumeti njegove tožbene navedbe, ne bi bili izpolnjeni zahtevani pogoji – tožnik navaja, da je objekt nenaseljen, potreben prenove ali rušitve), da mu je bil določen neustrezen rok za njeno izpolnitev, da je izpolnitev obveznosti nemogoča ipd., bi moral eventualne s tem povezane ugovore uveljavljati v pravnih sredstvih zoper navedeno odločbo, ne more pa jih uveljavljati v pravnih sredstvih zoper sklep o denarni kazni, izdan v izvršilnem postopku, v katerem se o navedeni tožnikovi obveznosti ni meritorno odločalo, pač pa se je ugotavljalo zgolj, ali je ta izpolnjena.
upravni postopek - ničnost - inšpekcijski postopek - sodna pristojnost
Prvostopenjski organ je v upravnem postopku z upravno odločbo odločil o obveznosti iz premoženjskega oziroma civilnopravnega razmerja, ki naj bi s potekom dogodkov med vrtanjem geotermalne vrtine na tožnikovem zemljišču nastalo med njima, pomeni izpodbijana odločba poseg v pristojnosti sodišča in zato ne more obstajati, saj je v zadevi iz sodne pristojnosti odločil organ, ki po zakonu ni upravičen izvrševati sodne funkcije.
ZKme člen 58, 58/1, 64. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 565/2013 z dne 18. junija 2013 o spremembi uredb (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 273/2008, (ES) št. 566/2008, (ES) št. 867/2008, (ES) št. 606/2009 ter izvedbenih uredb (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 glede obveznosti obveščanja v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 491/2007 člen 5.
inšpekcijsko nadzorstvo - označevanje izdelkov - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Tožnikovo tolmačenje pojma trženja je zelo ozko, ko enako kot v pritožbi trdi, da pri prevozu iz centralnega skladišča v poslovno enoto ne gre za trženje, temveč le za prevoz in da torej ni treba zagotoviti tržnih standardov, saj je dejansko taka razlaga za dani primer nesmiselna, četudi res pri premestitvi blaga iz centralnega skladišča v poslovalnico ni prehoda lastništva na blagu. Vendar je sledljivost pri tem ključnega pomena, saj se ta sicer ne da zagotoviti v naslednjem koraku, ko pride oziroma še preden pride do nakupa v trgovini, če se sledljivost porekla zabriše, kjerkoli se to že zgodi na poti do prodajne police, saj potem tudi informacija kupcu ne more biti verodostojna.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - izdaja soglasja - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - prepoved retroaktivnosti
Obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 se lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporne objekte, ki so bili ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljeni v letih 1996 in 1997, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja Direkcije za infrastrukturo.
ukrep občinskega inšpektorja - pravica do zaslišanja stranke - pravica do izjave
Iz vsebine zapisnika in priloženih fotografij stanja je razvidno, da je organ prve stopnje tožnika seznanil z dejstvi, ki jih je ugotovil ob ogledu in so za odločitev bistvena ter mu v zvezi s tem omogočil pisno ali ustno izjavo v treh dneh od prejema poziva. S tem je bila po presoji sodišča tožniku dana možnost, da se izjavi o zadevi, to možnost pa je tudi izkoristil, saj je 7. 2. 2018 podal svojo izjavo glede ugotovitev inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožniku ni bila kršena pravica do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP, saj je imel možnost, da v pisni izjavi navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njegovemu uspehu v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnik ob nadzoru ni bil navzoč, pri čemer ne navaja določno, katere dodatne navedbe bi lahko podal neposredno ob ogledu, in ne pojasni, zakaj tega ni mogel storiti ob podaji pisne izjave, namreč ne pomeni kršitve navedene pravice.
Odtekanje meteornih padavin, ki se iz tožnikove nepremičnine na nepremičnino tožene stranke stekajo po odvodnih jaških, je direktna imisija, ki je brez pravnega naslova vedno prepovedana. V skladu s 87. členom SPZ mora namreč lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da se meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma padajo na tujo nepremičnino. Na takšno presojo ne vpliva dejstvo, da gre za zatečeno, več let trajajoče stanje, saj to ni razlog, da tožnik brez pravnega temelja še naprej dovoljuje iztekanje vode v nasprotju z navedenimi določbami Odloka in SPZ-ja in s tem nedopustno obremenjuje nepremičnino tožene stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - rekonstrukcija objekta - status inšpekcijskega zavezanca
Iz ugotovitve inšpektorja, ki je dokumentirana v upravnem spisu in jo potrjuje tudi drugostopenjski organ, izhaja, da je bilo z novo izvedeno armiranobetonsko ploščo v pritlični etaži poseženo v samo konstrukcijo objekta. Ugovora tožnika, da je bilo s posegom vzpostavljeno stanje po prvotnem gradbenem dovoljenju, ni mogoče upoštevati, saj zakonodaja v primeru skeletnih konstrukcijskih elementov ne pozna izjem. Na odločitev v zadevi ne vpliva niti ugotovitev strokovnjaka, da konstrukcija glede na sedanji namen uporabe kot takšna v celoti ustreza in da je objekt statično varen.
inšpekcijski postopek - otrok s posebnimi potrebami - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - stranka v inšpekcijskem postopku
Očetu mladoletnega otroka, ki je tudi njegov zakoniti zastopnik v postopku, ni mogoče zanikati obstoja pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, saj jo kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka izvršuje v njegovem imenu in v njegovo korist.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena
Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov
Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. To pomeni, da tožnik lahko v pritožbenem in tudi v sodnem postopku zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) podaja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - soglasje pristojnega organa - napačna uporaba materialnega prava
Svetlobna vitrina postavljena na čakališču AP je bila postavljena še v času veljavnosti ZJC. Iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa izhaja, da prvostopenjski organ predmetne inšpekcijske ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ter 41. točke in 73. točke 2. člena in 78. člena ZCes-1. Po navedenem, je prvostopenjski organ ugotovljeno dejansko stanje glede predmetne svetlobne vitrine tožnice, ki je bila nesporno postavljena še v času veljavnosti ZJC, presojal le po ZCes-1 in le na njegovi podlagi izrekel obravnavane inšpekcijske ukrepe, ne pa tudi na podlagi v času postavitve predmete svetlobe vitrine veljavnega ZJC, s čimer je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.