kanalizacijsko omrežje - odvajanje odpadnih voda - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - vrnitev v prejšnje stanje
Uporabniki ... so preko interne kanalizacije priključeni na kanalizacijsko omrežje v Občini Piran in zato ne sme biti prekinjen odvod odpadne vode iz njihovih objektov do javne kanalizacije. To pomeni, da tudi tožeča stranka, pa četudi del interne kanalizacije poteka po njenem zemljišču, ni smela sama prekiniti odvoda odpadnih vod po tej kanalizaciji. Če uporabniki interne kanalizacije te niso primerno vzdrževali in jo čistili, kot to od njih zahteva Odlok, je njihovo ravnanje lahko obravnavano v prekrškovnem postopku, tožeča stranka pa ima, kot lastnica služečega zemljišča, možnost, da zoper te uporabnike vloži ustrezna pravna sredstva civilnega prava, s katerimi lahko zahteva, da interno kanalizacijo uporabljajo na način, da ji s tem ne povzročajo škode oziroma, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva prenehanje izvrševanja služnosti poteka interne kanalizacije po njenem zemljišču. Zatrjevano nevzdrževanje dela interne kanalizacije, ki poteka po njenem delu zemljišča, pa tožeči stranki ne daje pravice, da vanjo poseže tako, da kanalizacijske cevi odbije in zabetonira, torej da prepreči odvajanje odpadnih vod.
ZUP člen 87, 98, 103. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7.
upravna izvršba - izvršitev inšpekcijske odločbe - denarna kazen - pritožba - pravočasnost pritožbe - vročitev - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju pritožbe - opravičen vzrok za zamudo - napake pri vročanju
Ker je bila pritožba, ki jo je zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o denarni kazni vložil tožnik, iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o izrečeni denarni kazni vsebinsko sploh ni presojal, kar pomeni, da pritožba ni bila vsebinsko izčrpana, akt, izdan v postopku na prvi stopnji, pa ni postal materialnopravno dokončen. V takšnem primeru zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku na prvi stopnji, tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti, dokler stranka s tožbo uspešno ne izpodbije procesnih ovir za vsebinsko obravnavo pritožbe.
Opravičenost vzroka za zamudo roka pa lahko organ po prvem odstavku 103. člena ZUP po vsebini presoja šele, ko ugotovi, da je stranka rok za opravo dejanja (npr. za vložitev pritožbe) zamudila zaradi vzroka, ki je na strani stranke. V primeru, če se ugotovi, da pisanje stranki ni bilo vročeno skladno s predpisi (t. i. pomota pri vročanju), gre za napako organa oziroma za procesno kršitev, zaradi katere se vročitev šteje za opravljeno šele tisti dan, za katerega se ugotovi, da je naslovnik pisanje dejansko prejel. Stranka zato v primeru ugotovljene napake pri vročanju pred dnevom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je pisanje dejansko prejela in pred potekom roka za pritožbo, ki začne teči od dneva dejanskega prejema dokumenta, ne more biti v zamudi, ki je ena od predpostavk za odločanje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je zamuda ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje, mora organ v primeru, ko stranka izpodbija pravilnost vročitve, pred odločitvijo o predlogu odgovoriti na vprašanje, ali je bila stranki odločba sploh pravilno vročena.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - pravica do izjave
Za kakršenkoli poseg v prostor varovalnega pasu občinske ceste že v skladu z ZCes-1 je potrebno soglasje upravljavca občinske ceste. Ker tožnik pred pričetkom gradnje takšnega soglasja nesporno ni pridobil, že to zadostuje za izrek inšpekcijskega ukrepa, in sicer ne glede na to, ali sta zgrajena zid in ograja skladna z (dimenzijskimi) omejitvami, kot izhajajo iz OPN.
ukrep občinskega inšpektorja - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pred izdajo odločbe bi moral prvostopenjski organ tožnico seznaniti še z vsemi ostalimi dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo tudi iz odločbe, ne pa zgolj z dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo iz posredovanih zapisnikov ter elektronskih sporočil (kar je sodišče povzelo zgoraj), in ji predočiti tudi nameravano odločitev, ki je za tožnico nedvomno negativna, saj ji nalaga obveznost, ter ji dati možnost, da se o tem izjavi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 59, 59/1. ZUP člen 113.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - stroški inšpekcijskega postopka - pravni in ekonomski interes - zavrženje tožbe - stroški pritožbenega postopka
Če stranka ne izkazuje pravovarstvene potrebe glede glavne stvari, je ne more izkazati niti glede stroškov
Ker je sodišče že odločilo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa (tj. za upravni spor o glavni stvari), odločitev o tem pa je postala pravnomočna (s sklepom Vrhovnega sodišča, I Up 208/2023 z dne 29. 5. 2024), je posledično treba ugotoviti, da tožnik pravnega interesa (ki ga v tožbi sicer posebej ne utemelji, pač pa se s tem v zvezi sklicuje izključno na nezakonitost izpodbijanega sklepa) ne izkazuje niti za tožbo zoper del izreka drugostopenjske odločbe, s katerim je bilo odločeno o stroških inšpekcijskega postopka na prvi stopnji (tj. zoper I. točka izreka drugostopenjske odločbe).
inšpekcijski nadzor - zasebno varovanje - licenca - licenca za varovanje
Tožnica sama ne prereka ugotovitve, da preko oddaljenega dostopa dostopa do programa "Alarm" in spremlja dogajanje na lokacijah, kar pomeni, da dejansko na programu "Alarm" stalno spremlja dogajanje oziroma stanje na varovanih lokacijah in dejansko izvaja naloge operaterja VNC. S tem posredno potrjuje ugotovitve inšpekcijskega postopka glede izvajanja nalog operaterja VNC. Okoliščina, da tožnica svojega ravnanja ne vidi kot izvajanje nalog operaterja VNC, ne spremeni dejstva, da te naloge dejansko izvaja, saj oddaljen dostop do programa "Alarm" po presoji sodišča omogoča nemoteno opravljanje dela na enak način kot to zagotavlja upravljanje z VNC.
Iz druge povedi tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 je jasno razvidno, da mora biti sodelovanje drugega imetnika licence razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Glede na nesporno ugotovitev, da tožnica nima licence za izvajanje storitev VNC, bi zato morala v vseh pogodbah oziroma dodatkih k pogodbam navesti, da pri opravljanju zasebnega varovanja sodeluje tudi drug imetnik licence (pogodbeni partner).
Z naročniki lahko tožnica sklene dodatke k pogodbi, ki, če bodo urejali le seznanitev naročnikov s sodelovanjem pogodbenega partnerja pri upravljanju z VNC, ne bi smeli predstavljati takega obsega dodatnega dela, da ga tožnica ne bi mogla izvesti v določenem ji roku. Pri tem ne gre pozabiti, da je obveznost navedbe imetnika posamezne licence, ki sodeluje pri varovanju, v javnem interesu
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ograje - pravica do zaslišanja stranke - pravica do izjave - ustna obravnava - obrazloženost odločbe
Dokazni postopek mora potekati na način, da v kolikor ni mogoče natančno ugotoviti dejanskega stanja zgolj z zaslišanjem stranke, je treba izvesti še druge dokaze za ugotovitev dejanskega stanja, kar bo omogočilo organu sprejeti konkretizirano odločitev ter pred sprejeto odločitvijo vse navedeno predočiti tožnici kot stranki postopka, da se o ugotovitvah organa lahko izjavi še pred izdajo odločbe. Po ustrezno izvedenem postopku pa mora organ v nadaljevanju odločanja konkretizirano obrazložiti svojo odločitev, z namenom, da se lahko inšpekcijski zavezanec seznani z razlogi organa in da lahko v posledici, v kolikor se z odločitvijo ne strinja, vloži ustrezno pravno sredstvo.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik v danem roku ni izpolnil svoje obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo, zato mu je izrekla zagroženo denarno kazen.
Za gradnjo gradbeno dovoljenje ni bil izdano, kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ. V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZPDZC-1 člen 17, 17/5. ZUS-1 člen 68.
delo na črno - kratkotrajno delo - evidenca opravljenih ur dela - prekršek - ugotovitvena odločba - ničnost upravnega akta
Z izpodbijano odločbo tožniku ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti ali opravljanje dela na črno niti mu ni bila naložena kakšna druga obveznost s tega področja. Odločba vsebuje zgolj dejanske ugotovitve opravljenega postopka nadzora, ki jih vsebuje že zapisnik o nadzoru nad zaposlovanjem na črno pri delodajalcu z dne 12. 5. 2021, in na podlagi katerih je organ izdan plačilni nalog v ločenem prekrškovnem postopku. Z izpodbijano odločbo tako ni bilo odločeno o tožnikovih pravicah ali obveznostih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč se samo ugotavljajo okoliščine, pomembne za drug (prekrškovni) postopek, to pa je stvar, v kateri se ne more z dispozitivom samostojno odločati v upravnem postopku.
Kljub stališču sodišča, da pogodbena kazen po določbah EZ-1 in tudi odločitvi sodišča EU ni izrecno prepovedana, to še ne pomeni, da zaračunavanje pogodbene kazni v višini 20,00 EUR ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, temveč bo moral ustrezno presojo o tem napraviti sam upravni organ.
Sodišče soglaša s stališčem upravnega organa, da tožeča stranka v posledici potrošnikove kršitve pogodbenih obveznosti ni upravičena posebej zaračunavati pavšalnih stroškov vodenja postopka odstopa od pogodbe v višini 12,00 EUR in stroškov preklica odstopa od pogodbe v višini 6,00 EUR, saj sta takšni določbi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - zbirni center - pomanjkljiva obrazložitev
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnika ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, to je, ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe v obdobju od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v obdobju 1. 1. 2021-28. 2. 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100. a člen ZUIZEOP, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača RS. Obrazložitev izpodbijane odločbe je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - materialni rok - obrazložitev - inšpekcijski postopek - spor polne jurisdikcije
Zagrožena denarna kazen je prisilno sredstvo, za njen izrek pa zadostuje že objektivna neizpolnitev naložene obveznosti, subjektivni razlogi, zaradi katerih zavezancu obveznosti ni uspelo izpolniti, pri tem niso pomembni.
Rok, ki ga določi inšpekcijski organ v izvršilnem naslovu, je materialni rok.
ukrep inšpektorja za okolje - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - odgovornost proizvajalca
V času veljavnosti Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ni veljala proizvajalčeva razširjena odgovornost za vse proizvajalce v tej zadevi obravnavanih izdelkov (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže in pridobitelji embalaže) oziroma iz njih nastalih odpadkov (odpadna embalaža), ker jo je ta uredba izrecno izključila. To pomeni, da vsi proizvajalci niso bili dolžni pooblastiti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da ravna z odpadki, nastalimi iz njihovih proizvodov. Posledično teh proizvajalcev niso bremenile organizacijske in finančne obveznosti ravnanja z odpadno embalažo.
Skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP mora upravni organ v primeru ugotovitve, da je obveznost izpolnjena, upravno izvršbo po uradni dolžnosti ustaviti in opravljena dejanja odpraviti. V konkretnem primeru, ko je bila obveznost plačila denarne kazni z izpodbijanim sklepom tožniku naložena (oziroma je ta obveznost zanj začela učinkovati) šele po trenutku, ko je tožnik že izpolnil vse obveznosti, za izpolnitev katerih je bila denarna kazen zagrožena, navedena zakonska določba upravnemu organu nalaga tudi odpravo izpodbijanega sklepa. Tožniku po izpolnitvi obveznosti namreč ni mogoče naložiti denarne kazni (ali mu zagroziti z novo denarno kaznijo), saj bi bilo to v nasprotju z (že predstavljenim) namenom te.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonito postavljenega objekta - začasna odredba - (ne)izkazana resna in težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, kadar gre za inšpekcijske ukrepe, mora presegati škodo, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določene ukrepa. Zgolj posledice, ki so namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Glede na zgoraj navedeno je zaključiti, da tožnica nepopravljive škode ne more izkazati z zatrjevanjem, da je rušitev nepotrebna, saj je rušenje nezakonito postavljenega objekta neposredna posledica (izvršitve) izpodbijanega akta, ki mu to nalaga. Škoda, ki jo tožnica zatrjuje zgolj pavšalno, pa po naravi stvari spremlja izvršitev pravnomočno naložene obveznosti rušenja objekta. Pri tem niso relevantni niti razlogi, zakaj je tožnica postavila objekt, preden je pridobila gradbeno dovoljenje. Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
univerzalna poštna storitev - cena - obseg storitve - inšpekcijski nadzor
Svetovna poštna konvencija določa obveznost, da med pisemske poštne pošiljke spadajo tudi takšne, ki vsebujejo blago, označi jih kot "prednostni in navadni mali paketi do 2 kg".
Sodišče se s tožnico strinja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti določbam 214. člena ZUP o vsebini obrazložitve in da odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Organ se v odločbi namreč ni opredelil do navedb tožnice, da se predmetni leseni objekt uporablja za spravilo poljščin in vrtnega orodja, in to v nespremenjeni obliki že desetletja. Organ ni obrazložil, zakaj objekt po namenu ne sodi med katerega od dopustnih objektov iz 10. člena Odloka s po namenu podobno dejavnostjo. Organ tudi ni navedel, ali je ugotavljal ter upošteval, ali je bil objekt v času postavitve dopusten. Po ustaljeni upravnosodni praksi pa je legalnost gradnje treba presojati po predpisih, veljavnih v času odločanja ter ob upoštevanju predpisov, veljavnih v času gradnje spornih objektov.
Zgolj navedba materialnega predpisa (5. člena GZ in s tem tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki omogoča izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa brez gradbenega dovoljenja za gradnjo in prijave začetka gradnje), brez opravljene presoje, ali gre res za dela, izvedena zaradi izvrševanja izrečene inšpekcijske odločbe, oziroma za vzdrževalna dela, kot je to v upravnem postopku zatrjeval in še vedno zatrjuje tožnik, tako za zahtevan standard obrazložitve iz 214. člena ZUP ne zadošča, še zlasti upoštevajoč že pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljane ugovore.
Stranka lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala že v tožbi. Tako lahko spremeni svojo tožbeno zahtevo tudi v ugotovitveno tožbo, saj s tem ne zahteva več, kot se zahteva z izpodbojno tožbo.
Špediter ni lastnik blaga, ki se prevaža, in posledično z njim ne more razpolagati kot lastnik. Lastnik blaga je naročitelj blaga oziroma uvoznik, v konkretnem primeru tožeča stranka in kot tak odgovoren za pošiljko tudi, če je s špedicijsko pogodbo za izvajanje posameznih nalog v zvezi s transportom preko meje Evropske unije pooblastil špediterja. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki o kršitvi pravil postopka, ker špediter ni bil zaslišan, niti v zvezi s tem, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za izdajo predmetne odločbe, ker da bi ta morala glasiti na inšpekcijskega zavezanca.