Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 3, 3/1, 7, 7/2. URS člen 2, 25, 34, 50. ZIZ člen 9, 9/2, 9/7, 17, 17/1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 53, 53/1. ZN člen 4. ZPMOZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3, 3/3.
neposredno izvršljiv notarski zapis – dogovor o obrestni meri zamudnih obresti – potrošniške pogodbe – kapitaliziranje obresti
Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče druge stopnje ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - test sorazmernosti - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik je sicer formalno kršil pravilnik o komuniciranju tožene stranke (kot se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker je v času, ko ni bil določen kot govorec tožene stranke, podal intervju za časopis in v njem tudi objavil članek. Kljub temu pa odpoved ni zakonita, saj je treba prepoved tožene stranke, da bi delavci podajali izjave za javnost, tehtati s pravico delavca (tožnika), da v medijih pojasni svoje stališče glede razlogov za razrešitev s funkcije člana uprave in da odgovori na objave, ki se nanašajo nanj. Zaradi takšnega ravnanja ni utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 285, 286, 286/4, 286/6, 362, 362/2. ZFPPod člen 27.
družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža – dokazovanje – prekluzija – skrbnost stranke pri predlaganju dokazov – materialno procesno vodstvo – stališče pritožbenega sodišča – novi dokazi v ponovljenem postopku
Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz.
prenos terjatve namesto plačila – odgovornost dolžnika za resničnost in izterljivost terjatve – prenesena terjatev v višini izterjevane terjatve
Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.
Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.
nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – duševne bolečine zaradi invalidnosti bližnjega – posebno težka invalidnost
Četudi je tožnikov sin pri spletanju in vzdrževanju socialne mreže bistveno omejen zaradi čustvene spremenjenosti (depresivno čustvovanje, anksioznost, visoka suicidna ogroženost), pa to ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah o zelo uspešni rehabilitaciji (tožnikov sin opravlja vse najpomembnejše osnovne funkcije samostojno in pri njih ni odvisen od pomoči drugih, po poškodbi je uspešno nadaljeval in zaključil srednjo šolo, nadaljeval s fakultetno izobrazbo in poklicno prekvalifikacijo, da so njegove sicer nekoliko upadle intelektualne sposobnosti še vedno na takšnem nivoju, da lahko z večjim naporom še napreduje, da je po poškodbi opravil vozniški izpit, da je že delal in želi tudi v bodoče najti ustrezno zaposlitev) še ne pomeni, da je njegovo stanje po poškodbi mogoče uvrstiti v okvir pravnega standarda posebno težke invalidnosti.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 118.
vrnitev v prejšnje stanje – rok – zavrženje predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči, ko se tožeča stranka zaradi bolezni ni udeležila pripravljalnega naroka. Od tega dne dalje bi morala v roku 15 dni podati predlog. Ker tega ni storila oz. ker je ta rok zamudila, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074326
OZ člen 111, 111/1, 111/2, 619, 648. ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/1.
prepozna pritožba - podjemna pogodba – odstop od pogodbe – odstopna upravičenje - odgovornost ene od strank za razvezo pogodbe – delno izvršeno delo – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Če podjemnik odstopi od pogodbe iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde).
Za protipravnost ravnanja (kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo) ne zadošča zgolj to, da je v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – solastnina – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine – etažna lastnina
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
Ugotovitev lastninske pravice na stanovanju s priposestvovanjem pa je mogoča kljub temu, da etažna lastnina ni vzpostavljena, zaradi česar ta del tožbenega zahtevka ni izvedljiv v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča - izredni dogodek - upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
določitev deležev na skupnem premoženju- prelivanje premoženjskih kategorij - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Delež na skupnem premoženju se določa za skupno premoženje kot celoto. Ker pa je bilo v nakup ene od nepremičnin vloženo posebno premoženje (odškodnina za nepremoženjsko škodo), je delež na tej nepremičnini, ki sicer sodi v skupno premoženje, odvisen tudi od obsega vloženega posebnega premoženja in je delež strank na tej nepremičnini drugačen kot na ostalem skupnem premoženju.
ZIZ člen 165, 165/1, 165/2, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
predlog za vpis spremembe družbenika – nepopoln predlog – zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – prepoved razpolaganja in obremenjevanja poslovnega deleža – izvrševanje sklepov izvršilnega sodišča
Registrsko sodišče na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga izdalo izvršilno sodišče v izvršilnem postopku, vpiše pri poslovnem deležu družbenika ustrezno zaznambo. Zaznambo sklepa o izvršbi je zato mogoče izbrisati le na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča. Registrsko sodišče o tovrstnem vpisu ne odloča samostojno ampak le izvršuje že izdane sklepe izvršilnega sodišča. To pomeni, da registrsko sodišče ne presoja pravilnosti sklepov izvršilnega sodišča.