Tudi bivši imetnik stanovanjske pravice je bil dolžan biti aktiven pri ureditvi svojega statusa in statusa uporabnikov, če ni želel, da se uporaba stanovanja opredeli kot nezakonita.
Tožeča stranka zahteva izpraznitev stanovanja v celoti (vseh oseb in stvari) in nato njegovo izročitev. Ker je izvršilno sodišče vezano zgolj na izrek sodbe, ne pa na razloge, je sodišče tožencema s takšno odločitvijo dejansko naložilo, da poskrbita, da se iz stanovanja izselijo vse osebe, ki tam bivajo. Za takšno odločitev pa v trditvah tožeče stranke ni bilo podlage. Ker osebe, ki poleg tožencev bivajo v stanovanju, niso bile stranke tega postopka, se sodba nanje ne more nanašati.
Med pravdnima strankama je najemno razmerje ves čas urejala (najemna) pogodba, ki jo je dne 2.4.1993 toženka sklenila s takratnim lastnikom. Ta pogodba v tem obdobju nikoli ni bila spremenjena oziroma odpovedana. Slednje na eni strani pomeni, da je imela toženka ves ta čas veljaven pravni naslov za uporabo stanovanja (skratka njena uporaba v nobenem trenutku ni bila neupravičena, zaradi česar obogatitveni zahtevek oziroma zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen), na drugi strani pa je ta ista pogodba določala medsebojne obveznosti, in sicer tudi toženkino v zvezi s plačevanjem najemnine.
prehod lastninske pravice na Sklad kmetijskih zemljišč po samem zakonu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – delitev nepremičnega premoženja med novonastale občine
Predmet te lastninske pravde so nepremičnine, katerih status je bil ob uveljavitvi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) v letu 1993 tak, da je 14. člen ZSKZ zanje narekoval prehod v last Republike Slovenije po samem zakonu. Leta 2003 se je toženka vknjižila kot lastnica nepremičnin na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja ter Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Toženka se ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa tudi pritožbeno sklicevanje na odplačnost je za presojo irelevantno.
ZPP člen 337, 337/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za oprostitev – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti – pritožbena novota – dokazno breme
Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča z dne 10. 01. 2012, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v drugi točki izreka pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 12. 01. 2012 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati.
Že same trditve tožnice v predlogu, ki se tičejo čiste izgube obračunskega leta 2011 in blokade njenih TRR v januarju 2012 (dva dni), ne dajejo dovolj podlage, da bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnica nelikvidna oziroma nezmožna plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSM0021345
ZEN člen 8. ZPP člen 8, 72, 72/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 3, 3-4. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 1, 6, 7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - neizvršljiva sodna odločba - sodbe ni mogoče preizkusiti
Ko se zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe je zemljiškoknjižno izvedljiva le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis.
ZPP člen 286. OZ člen 18, 319, 376, 382a,1060. ZOR člen 277, 344. ZGD člen 51. SKPgd člen 3, 3/1, 28.
direktor – prenehanje funkcije - pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – plačilo razlike v plači – prekluzija – dodatek za stalnost – odpust dolga – sporazum - izjava volje – kdaj obresti nehajo teči – kdaj pogodbene obresti nehajo teči – srednje družbe
Tožnik zgolj z odredbo o izplačilu nižje plače ter s tem, da vse do prenehanja funkcije direktorja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zahteval plačila razlike po individualni pogodbi o zaposlitvi, ni podal izjave o odpustu dolga s konkludentnimi dejanji. Zato obveznost tožene stranke do tožnika iz naslova razlike v plači, ni prenehala.
Tožnikove kratkoročne obveznosti so nižje od kratkoročnih sredstev, tudi na višino kratkoročnih poslovnih terjatev pa bi tožnik z njihovim uspešnim vnovčenjem pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – udeležba avtobusa v prometni nesreči
Četudi je vozniku osebnega avtomobila zagotovo mogoče očitati težje kršitve, saj je huje kršil prometne predpise od voznika avtobusa, pa bi se slednji moral in mogel zavedati, da že z malenkostnim opuščanjem pozornosti v prometu zaradi precej večje mase in dolžine svojega vozila lahko znatno ogrozi ostale udeležence v prometu in bi moral v prečkanju prednostne ceste ravnati s posebno pazljivostjo.
Pritožba ponavlja ugovorne razloge, na katere je prvostopno sodišče že odgovorilo tako, da je toženi stranki v izpodbijanem sklepu razumno pojasnilo, na kateri pravni sredstvi se plačilna naloga nanašata. Vprašanje, ali sta bila plačilna naloga premalo določna, je torej z izdajo izpodbijanega sklepa postalo brezpredmetno.
odlog izvršbe – začasna ustavitev izvršilnih dejanj – učinek odloga na tek rokov – mirovanje postopka – predlog za ponovni rubež – pravočasnost predloga – ustavitev izvršbe – izvršba na premičnine – zakonski rok
ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja ZPP. Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov.
Upnik bi moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil.
Glede na kratkost in vsebino vloge preložitev naroka ni bila nujna, navedbe, kot sta jih predlagatelja (ki ju zastopa kvalificirana pooblaščenka, ki je bila na naroku prisotna) navedla v vlogi, bi lahko podala že na naroku. Če je sodišče prve stopnje kljub temu predlogu predlagateljev za preložitev naroka ugodilo (pri čemer je na naslednjem naroku zadevo zaključilo, ne da bi upoštevalo navedeno vlogo nasprotne udeleženke), njunih stroškov naroka ni mogoče po krivdnem načelu, naložiti v plačilo nasprotni udeleženki.
URS člen 22. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 211. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/4, 352.
nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - enako varstvo pravic - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zapisalo v pravni pouk, da je zoper sprejeto odločitev mogoče vložiti pritožbo. Kljub takemu pouku pa ni mogoče dati upniku pravnega varstva, do katerega ni upravičen. V nasprotnem primeru bi sodišče druge stopnje zašlo v kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - renta - invalid III. kategorije
Tožnik je zaradi nezgode pri delu nesposoben za fizično delo, drugega dela pa zaradi pomanjkanja izobrazbe ni sposoben opravljati. V času po nezgodi se je preživljal s kmetovanjem. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal niti kakšno plačo bi prejemal, če se ne bi poškodoval, niti kakšen je bil njegov zaslužek v spornem obdobju.
Pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se lahko v skladu s svojo poslovno politiko, iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odloči, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožeča stranka, drugače razporedi med zaposlene, tožeči stranki pa poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker je ob brisanju kozarca ta počil in jo porezal po roki, je podana objektivna odgovornost delodajalca (tožene stranke), saj lahko kozarec v roki poči brez kakšnega vidnega razloga, pri delu se lahko razbije velika količina kozarcev (da se razbijejo tudi v koritu, pomivalnem stroju, pri brisanju in poliranju) in to običajno, še preden se jim spremeni videz zaradi pranja v pomivalnem stroju.
ZTPDR člen 73. UZITUL člen 14. ZOR člen 277, 372. OZ člen 1060.
zastaranje - odškodnina - zakonske zamudne obresti - akt o sistemizaciji - nadomestilo plače - vojak - prikrajšanje pri plači
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranka lahko poda vse do zaključka glavne obravnave. Za ta ugovor ne veljajo omejitve glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ki so določene v ZPP.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 43/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-3, 46.
zdraviliško zdravljenje – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Ker je bil predlog za zdraviliško zdravljenje podan štiri mesece po bolnišničnem zdravljenju, ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki se nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najkasneje 5 dni po odpustu, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.