Smotrnost dovolitve (neprivilegirane) spremembe tožbe je treba ocenjevati od primera do primera. Tožnik spremenjeni zahtevek uveljavlja na povsem drugih sklopih zatrjevanih dejstev, obe stranki sta v zadevi vložili že več obsežnih pripravljalnih vlog, opravljen je bil narok, na katerem so bili zaslišani tožnik in dve priči, ob dovolitvi spremembe tožbe pa bi se tudi spremenila stvarna pristojnost sodišča (zaradi zvišanja zahtevka okrajno sodišče glede na 30. člen ZPP ne bi bilo več pristojno za reševanje zadeve), kar pomeni, da bi bilo treba dokazni postopek ponoviti. Glede na navedeno predlagana sprememba tožbe ni smotrna.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti dne 31. 3. 2021, ko je opravljal delo pod vplivom alkohola in da je prišlo do motenj v procesu dela.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 128, 128/1.. ZPP člen 226, 226/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonitost odpovedi - nadure
Ni pomembno opozorilo pritožbe, da naj bi bilo tožnikovo pogojevanje prihoda na delo s plačilom odškodnine nedopustno. Bistveno je, da mu zaradi teh pogajanj ni preklicala odredbe o čakanju na delo doma, obenem pa je bila tudi seznanjena z razlogom, zaradi katerega je bil tožnik od takrat še naprej odsoten z dela.
ZJU člen 65, 66, 66/1.. ZDR-1 člen 24, 200.. URS člen 122.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
neizbrani kandidat - sklep o izbiri - imenovanje v naziv - pravice neizbranega kandidata
V drugem odstavku izreka sklepa je pravzaprav citirana določba prvega odstavka 66. člena ZJU, ki jo tožnik zmotno prikazuje kot ključno za njegov uspeh v tem sporu. Glasi se tako: Izbranega kandidata se imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
Določba se niti ne glasi na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Prav tako ta določba ni zadostna podlaga za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na vtoževanem delovnem mestu, s tem da zavrnitve takšnega zahtevka pritožba obrazloženo niti ne problematizira. Vseeno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, da ni ugotovilo elementov (faktičnega) delovnega razmerja ni pomembno, saj tega tožnik (logično) niti ni trdil. Tožnik se v tem sporu pač zavzema za priznanje delovnega razmerja pri toženki v posledici izbire, kar formulira na enem mestu kot zahtevek na sklenitev pogodbe o zaposlitvi (čemur sodna praksa iz razloga pogodbene svobode, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 24. člen ZDR-1, v splošnem res ni naklonjena), na drugem mestu pa kot zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, za kar pa bi prav tako morala obstajati jasna, nesporna pravna podlaga, ki je navedena določba ZJU ne predstavlja, pa tudi sicer pravna podlaga za tožnikov uspeh ni podana.
Kljub ugotovitvam sodišča, da je tožnik pri hrambi in ravnanju z geselnikom in gesli ravnal v nasprotju z navodili toženke, kamor je šteti tudi Pravilnik o upravnem poslovanju v Javni agenciji P., je vendarle ključna pravilna presoja sodišča, da ni šlo za hujšo kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je namreč sodelavcem dostop do geselnika in administrativnih gesel omogočil le zaradi potreb delovnega procesa v primeru njegove odsotnosti, po predhodnem dogovoru in z ustreznimi navodili, s katerimi je poskušal preprečiti, da bi bila gesla uporabnikom razkrita in v prihodnje morebiti zlorabljena. S tem v zvezi je sodišče ustrezno upoštevalo tudi pojasnilo B.B. o tem, v kakšnih primerih in okoliščinah je prišlo do spornega posojanja geselnika in gesel. Glede na navedeni namen, zaradi katerega je tožnik sodelavcem omogočil dostop do geselnika in gesel, je sodišče pravilno zaključilo, da ni podan naklep niti huda malomarnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00053462
OZ člen 12,15, 147, 157, 171, 179, 179/1, 179/2, 182, 185, 186, 239, 240, 243, 244, 246, 299, 943.. ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-2, 10, 10/1.. ZPP člen 214, 214/1, 343, 343/4, 351, 351/1, 358.. Posebne uzance v gostinstvu (1995) člen 120, 120/2.
javna prireditev - odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - dokazna ocena listin
Škodni dogodek - poškodba ahilove tetive.
Pravni temelj obveznosti med tožnico in zavarovancem toženke je pogodba. Ta pogodba je bila sklenjena dne 19.10.2014 in gre za vrsto (podtip) gostinske pogodbe, ki je kot izpolnitveno ravnanje vsebovala tudi izvedbo koncerta. V okoliščinah konkretnega primera je zavarovanec toženke bil dolžan zagotoviti varnost njegovih gostov. vsebina pogodbene obveznosti zavarovanca toženke je bila prepoved uporabe steklenic (izročanje gostom pijače v steklenicah) na prireditvenem prostoru.
Sodišče druge stopnje ureditev v OZ, določbe o poslovni odškodninski obveznosti, razlaga tako, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko je kršitev pogodbene obveznosti zavarovanca toženke, povzročena po osebi, za katero odgovarja, pomenila poseg v telesno integriteto tožnice (v telo in zdravje) in so nastale tudi t.i. sekundarne posledice, ki so urejene kot pravno priznane vrste nepremoženjskih škod, odločanje o denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo, v skladu z 246. členom OZ, dopustno.
Ravnanje oškodovanca (upnika) se načeloma presoja po enakih predpostavkah, kot ravnanje povzročitelja (dolžnika). Ker pa ne obstaja pravilo, ki bi za lastna ravnanja (v razmerju do samega sebe) vzpostavljalo odškodninsko obveznost, se protipravnost oz. krivdna odgovornost presoja z merilom skrbnosti oziroma primerjalne (ne)skrbnosti, lahko pa še z dodatnimi predpostavkami (za primere objektivne odgovornosti).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - zagovor - pravočasnost odpovedi - utemeljen razlog za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnikova ravnanja predstavljajo kršitev prepovedi vestnega opravljanja dela v skladu s 33. členom ZDR-1. Po tej določbi je dolžan delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. S tem, ko tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu operativni upravnik, ni opravljal dela v delovnem času na lokacijah objektov, ki jih je evidentiral v intranetnem portalu, ampak se je nahajal na drugih lokacijah, v enem primeru pa je celo opravljal storitev za svoje podjetje, ni izpolnjeval svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je tožnik v kratkem obdobju večkrat kršil temeljno obveznost iz delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje kršitev utemeljeno štelo kot hujšo po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - prepozen odgovor na pritožbo - zavrnitev predloga
Tožeča stranka je odgovor na pritožbo vložila prepozno. Pritožbeno sodišče zato odgovora na pritožbo ni upoštevalo. Posledično tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo.
ZPP člen 425, 426. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - posestno varstvo - težko nadomestljiva škoda - predpostavke za izdajo začasne odredbe
Pri regulacijskih začasnih odredbah gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih primerih, ko upniku grozi uporaba sile ali nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Toliko bolj izjemnost izdaje ureditvene odredbe velja v sporih zaradi motenja posesti, saj je že cilj posestnega varstva kot takega začasna ureditev dejanskega stanja oziroma preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Zgolj onemogočen dostop do prizidka in dejstvo, da bo tožeča stranka sedaj morala izvajati skrb in nego za očeta na drug način, ne pomenijo nenadomestljive škode.
Z dnem izdaje začasne odredbe je mati A. A. izgubila upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika v obsegu, za katerega ji je bila začasno delno omejena starševska skrb, torej v obsegu, ki zajema upravljanje in razpolaganje s preživnino zanj (kar vključuje tudi njegovo zastopanje v postopku za izterjavo preživnine). Upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika je bilo v obsegu začasno delno omejene starševske skrbi podeljeno CSD, ki je od dneva izdaje začasne odredbe dalje tisti, ki je upravičen upravljati in razpolagati s preživnino oziroma jo v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika v imenu mladoletnega upnika tudi sodno izterjati, kar pomeni, da v trenutku vložitve predloga za izvršbo v imenu mladoletnega upnika A. A. za to ni bila več aktivno procesno legitimirana.
Z začasno odredbo je bil izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, (delno) spremenjen glede načina plačevanja preživnine in v trenutku izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajala obveznost, da dolžnik preživnino za mladoletnega upnika nakaže na transakcijski račun A. A., temveč jo je moral od 11. 5. 2021 dalje plačevati na poseben račun, ki ga je moral odpreti začasni skrbnik CSD.
Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna in sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, ki jih mora sodišče obrazložiti.
Odločitev, da mora upnik dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, je sodišče sicer pravilno oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa jo je obrazložilo le s tem, da je dolžnik z ugovorom uspel. Ker navedena določba pravi, da je upnik dolžniku dolžan povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno, navedeni razlogi za preizkus odločitve ne zadoščajo oziroma so preveč pomanjkljivi, saj sodišče ni podalo popolnoma nobenega pojasnila, zakaj je štelo, da so bili stroški ugovora ob specifični situaciji v obravnavani zadevi dolžniku neutemeljeno oziroma krivdno povzročeni s strani upnika.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - aktivno ravnanje dolžnika
Kot izkaz oziroma potrditev subjektivne nevarnosti, da je zaradi toženčevega ravnanja ogroženo poplačilo njene terjatve, bi morala tožnica izkazati neko konkretno ravnanje toženca s svojim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave s strani tožnice vtoževane terjatve.
Tožnica ni izkazala, da svoje terjatve ne bo mogla uveljaviti v izvršbi oziroma da bo plačilo njene bodoče terjatve zaradi izkazanih ravnanj toženca oteženo ali onemogočeno. Kot že povedano, za zagotovitev tega pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj izkazanost, da dolžnik razpolaga s svojimi sredstvi na TRR, ampak mora biti izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
Pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljen letni dopust je pomembno, ali je imel delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi objektivnih nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust lahko koristil ter da ga je delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na delodajalcu.
sodna poravnava - razlaga vsebine sodne poravnave - namen strank
Kadar je zapis sodne poravnave med strankami sporen, ker mu stranke prepisujejo različen namen oziroma pomen, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, za katero veljajo pravila o obligacijskih razmerjih, za njeno razlago pa pravila o razlagi pogodb.
Ob iskanju namena vsebine sodne poravnave je mogoče zaključiti, da so stranke ob sklepanju sodne poravnave želele urediti razmerje na način, da dolžnika z morebitnimi zasaditvami ali postavitvijo kakršnihkoli ovir ne bi onemogočila pogleda iz kopalničnega in spalničnega okna stanovanjske hiše na Ulica 8 ter da takšne postavitve predmetov ali rastlinja ne bi pomenile odvzema dnevne svetlobe.
Fotografije v spisu izkazujejo, da sta dolžnika v približni razdalji 1,5 m od hišnega zidu stanovanjske hiše na Ulica 8 zasadila grmovnico, torej omenjena grmovnica ni zasajena v neposredni bližini 5-10 cm od stanovanjskega zidu. Poleg tega iz fotografij tudi izhaja, da je kopalnično okno stanovanjske hiše na Ulica 8 popolnoma prosto in ga ne ovira nobena zelena ovira, medtem ko je grmovnica, ki je zasajena 1,5 m od zidu stanovanjske hiše, v višini malo nad spodnjim robom spalničnega okna. Po oceni pritožbenega sodišča takšna zasaditev ne predstavlja kršitev vsebine sodne poravnave.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00052968
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2002) člen 15. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti v naselju - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve
Uporaba nesamodejnega merilnika hitrosti, ki meri iz nepremične točke je dopustna, če tak merilnik hitrosti izpolnjuje (tehnične) pogoje iz 16. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, ki določa, da morajo imeti ti merilniki takojšnji prikaz izmerjene hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. To pa ne pomeni, da bi izmerjena hitrost morala biti neposredno oziroma takoj po zaključku meritve biti pokazana tudi vozniku, zaradi česar bi moral biti voznik ustavljen v kraju, kjer so se opravljale meritve, temveč da mora tak merilnik hitrosti omogočati prikaz izmerjenega rezultata hitrosti na prikazovalniku brez npr. posebnega brskanja po spominu take naprave oziroma brez potrebe po izpisovanju rezultatov meritev s kakšno drugo napravo. Ker izpis rezultata meritve ostane prikazan na prikazovalniku laserskega merilnika hitrosti še določen čas po opravljeni meritvi, je vsekakor mogoče prikazati izmerjeno hitrost vozniku po tem, ko je ta ustavljen. Pri nesamodejnih merilnikih hitrosti, ki merijo iz nepremične točke in meritev ne dokumentirajo slikovno je zato pomembna predočitev izmerjene hitrosti vozniku s prikazom izmerjene hitrosti na prikazovalniku laserskega merilnika hitrosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00053775
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1. ZIZ člen 15, 64, 81, 81/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - rubež premičnin - neposestna zastavna pravica na premičninah - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - ustavitev izvršbe - tretji - ločitveni upnik - izločitvena pravica - nedovoljena pritožba - obstoj dveh upnikov na istem premoženju - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom
Tretji v pritožbi kot bistveno uveljavlja, da mu je bila v stečajnem postopku že pravnomočno priznana izločitvena pravica na zadevnih zarubljenih premičninah, upnik pa se je svoji ločitveni pravici odpovedal in je s tem nastal enak položaj, kot da ločitvena pravica ne bi bila prijavljena. Gre torej za vprašanje konkurence dveh privilegiranih upnikov – ločitvenega, to je upnika v predmetnem izvršilnem postopku, in izločitvenega – tretjega. Le-ta namreč meni, da je izločitveni upnik v razmerju do stečajnega dolžnika, saj naj bi bil sam lastnik zadevnih zarubljenih premičnin. O tem, kakšno je razmerje med ločitvenim in izločitvenim upnikom stečajnega dolžnika, pa ne more presojati sodišče v izvršilnem postopku, temveč je to stvar stečajnega postopka. Zato bi moral tretji v stečajnem postopku, v katerem mu je bila izločitvena pravica priznana, zahtevati, da se upnikova zastavna pravica na zarubljenih premičninah izbriše iz registra neposestnih zastavnih pravic. Obstoj ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari namreč že pojmovno ni mogoč.
napoved pritožbe - rok za napoved pritožbe - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - vročitev sodnega pisanja
Če je sodišče storilčevo vlogo z dne 7. 7. 2021 štelo kot napoved pritožbe zoper sodbo z dne 2. 4. 2021, bi moralo za presojo pravočasnosti napovedi pritožbe ugotoviti datum vročitve prepisa izreka sodbe o prekršku, saj od te vročitve dalje šteje rok za vložitev napovedi pritožbe.
delo v splošno korist - dohodkovni cenzus - dohodki - premoženjsko stanje prosilca
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da od plače plačuje najemnino, položnice, različna zavarovanja in se preživlja, pa si mora kljub temu več kot en teden pred vsako plačo od mame ali prijateljev izposojati denar za preživetje.
pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
V postopku za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče ne ugotavlja ali je storilec storil očitane prekrške in ali je zanje odgovoren, saj je to bilo že ugotovljeno s plačilnimi nalogi, ki so postali pravnomočni. Ker je sodišče na pravnomočne plačilne naloge vezano, v predmetnem postopku ne more upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec zatrjuje, da vseh prekrškov ni storil on, temveč so jih storili različni družinski člani.