CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00053026
ZPP člen 8, 254, 254/3, 286b. ZZZDR člen 113, 113/2, 129.
osebni stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - nadzor staršev nad otroki - starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - skupno skrbništvo - otrok s posebnimi potrebami - razlogi o odločilnih dejstvih - postavitev drugega izvedenca - izvedenec klinične psihologije
Otrok s posebnimi potrebami potrebuje ves čas nadzor odraslih, posebno nego in prehrano, zaradi česar je sodišče poiskalo ravnovesje med tem, da otroka odraščata skupaj, a nekaj časa vendarle prebijeta tudi ločeno, zaradi česar je stike določilo tako, da vsak od otrok ločeno nekaj časa preživi pri vsakem od staršev.
Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca, vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do spoštovanja doma - izselitev iz nepremičnine - pobot terjatev
Pravica do doma ni absolutno varovana, kot zmotno meni dolžnik. Kot je bilo dolžniku že pojasnjeno s strani sodišča prve stopnje, je odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.
ZPP člen 4, 4/1, 212, 243, 286, 302, 302/3.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 34, 87, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. OZ člen 135, 136, 136/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovne obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da gre pri sporočilu, ki ga je poslal tožnik B. fakulteti in uporabil zmerljivke (prasica in umobolno osebje) nedvomno za žaljivo sporočilo, ki bi lahko škodovalo poslovnim interesom tožene stranke, saj je B. fakulteta ena izmed večjih odjemalcev tožene stranke.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa povsem pravilno izhajalo iz pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da so bili ob sprejemu zadržanega na zdravljenje na varovani oddelek psihiatrične bolnišnice brez njegove privolitve izpolnjeni vsi z ZDZdr določeni pogoji in v nadaljevanju povsem pravilno ugotavljalo, ali so tudi v času odločanja o predlogu za podaljšanje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ti pogoji, določeni v 39. členu ZDZdr, še vedno izpolnjeni.
Četudi je pritrditi pritožniku, da tokrat zadržani ni samovoljno opustil terapije, da se je zdravstveno stanje pri njem poslabšalo šele po ukinitvi in zamenjavi terapije, da do poslabšanja ni prišlo zaradi ravnanja zadržanega, temveč zaradi spremembe terapije - načina zdravljenja, ki mu je bila predpisana in se jo je v celoti držal, pa navedena dejstva, še ne omogočajo zaključka, da zaradi spremembe terapije, ki je povzročila trenutno poslabšanje stanja zadržanega, ni potrebno podaljšanje pridržanja, temveč le sprememba terapije, ki se lahko izvaja tudi z drugimi oblikami pomoči.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje da intenzivno zdravljenje zadržanega, za katerega je s sklepom z dne 23. 11. 2021 odločilo, da je nujno potrebno zaradi odvrnitve nevarnosti zase in druge, še vedno ni zaključeno in da bi odpust zadržanega pomenil tveganje za poslabšanje duševne motnje, četudi bi zadržani po navodilih zdravnikov poskušal dokončno terapijo vzpostaviti v domačem okolju, saj bi zaradi narave bolezni in učinkov zdravil lahko pri zadržanem prišlo bodisi do vnovičnega maničnega pomika bodisi do depresivne epizode. Pri tem se je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča povsem pravilno oprlo tudi na strokovno mnenje sodne izvedenke, ki je pojasnila, da zadržani v strukturiranem okolju ob rednem jemanju terapije in avtoriteti osebja uspe obvladovati svoje ravnanje, realnost pa je motena, a različno glede na področja življenja in izpostavila, da je duševna motnja pri zadržanem trenutno še izjemno nestabilna in bi v domačem okolju že ob manjših frustracijah lahko prišlo do hudega ogrožanja zdravja sebe in drugih. To pa pomeni, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa še vedno podan prvi pogoj, t.j. pogoj iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki otroka s staršem - vikend
Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da stiki čez vikend in z nočitvijo trenutno ne bi bili v korist otroka, ker je potreben določen čas, da se bo znova vzpostavil primeren odnos med predlagateljem in otrokom. Ker predlagatelj in otrok nista imela nekaj časa stikov, je treba najprej, da se predlagatelj izkaže, s tem, da bo skupaj s svojima staršema prihajal na stike k otroku v N., šele za tem pa je treba razmišljati o odobritvi stikov čez vikend.
SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/1, 217/2, 217/3. ZTLR člen 54.
priposestvovanje stvarne služnosti - način izvrševanja stvarne služnosti - vsebina stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine
Glede na pravno teorijo in ustaljeno sodno prakso pritožba tožencev pravilno opozarja, da se stvarna služnost priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju v celotni priposestvovalni dobi, v presežku namreč ne more veljati domneva molčečega pristanka lastnika služeče nepremičnine na kateri temelji priposestvovanje. Vsebino služnosti določa način njenega izvrševanja, ki je odvisen od sredstev, s katerimi se je izvrševala, od trase poti, ki se je uporabljala, prav tako pa tudi od namena gospodarske izrabe in posledično potreb gospodujoče nepremičnine, kar vse vpliva na obremenitev služeče nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00052485
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 62, 62/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, pa sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - parkirno mesto - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Škode, ki naj bi tožnici nastajala zaradi tega, ker ji toženka onemogoča dostop in parkiranje na parceli, ni izkazala za verjetno že zato, ker se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo za bolj verjetno, da tožnica na tem zemljišču že več mesecev parkira in da ji toženka tega ni nikoli preprečevala. Škoda, ki naj bi ji nastala v zvezi s popravilom avtomobila zaradi odbitega ogledala (če bi bilo ugotovljeno, da je za to odgovorna toženka), pa je brez dvoma nadomestljiva. Škode, ki naj bi ji nastajala s tem, ko avtomobil najde zaparkiran in ga ne more uporabljati, pa tožnica tudi ni konkretizirala do te mere, da bi bila možna ocena, ali je res težko nenadomestljiva. Nenazadnje za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
ZFPPIPP člen 22, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 181, 181/2, 185, 185/1, 339, 339/2, 339/2-14, 483.
materialno procesno vodstvo - odprava nesklepčnosti tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - pravni interes - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - spor v zvezi s stečajnim postopkom - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - odločanje po pravilih v gospodarskih sporih - pravno varstvo - druga pravna podlaga
Ugotovitvena tožba se lahko vloži ne le, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pač pa tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tak predpis je ZFPPIPP.
Namen instituta ločitve zapuščine je preprečiti zlitje zapuščine z dedičevim premoženjem, saj bi se sicer lahko zgodilo, da terjatve upnikov, ki so jih imeli do zapustnika in so ob njegovi smrti prešle na dediča, ne bodo poplačane, ker jim bodo pri tem konkurirale terjatve dedičevih upnikov.
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji izpodbijanega sklepa po podatkih, s katerimi je razpolagalo, pritožnici utemeljeno upoštevalo kot zakoniti dedinji, vendar pa sta pritožnici ob vložitvi pritožbe podali dedno izjavo, s katero sta se dedovanju odpovedali. Takšna izjava je v pritožbi dopustna in pravočasna, saj tretji odstavek 205. člena ZD določa, da lahko prizadete osebe do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo.
dovolitev izvršbe - odlog izvršbe - pogajanja o poravnavi
Sodišče prve stopnje je smelo izdati sklep o dovolitvi izvršbe na novo izvršilno sredstvo. Sklep ni posegel v fazo opravljanja izvršbe, ampak je bil izdan v dovolitveni fazi postopka, zato odlog izvršbe (četudi po samem zakonu), ni preprečeval njegove izdaje, saj se odlog nanaša le na fazo opravljanja izvršbe. Pravilno dovoljena izvršba pa v nadaljevanju zaradi odloga nato ni tekla in se niso opravljala neposredna izvršilna dejanja.
Tožnik sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ni izpodbijal. Sicer pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi ni ugotovilo nikakršne prisile, groženj ali šikaniranja tožnika ali drugega protipravnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi bil tožnik primoran ta sporazum podpisati. Iz tega razloga je pravilen zaključek, da tožniku premoženjska škoda zaradi ravnanja tožene stranke ni nastala, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da število obračunanih ur na tožnikovi plačilni listi v mesecu aprilu 2013 ni enako številu ur po elektronski evidenci zaposlenih, ki jo je vodila tožena stranka. Neskladje med obračunanimi urami bolniške odsotnosti oziroma tožnikove odsotnosti zaradi dopusta je bilo ugotovljeno tudi za mesec julij 2014, september 2014 in januar 2012. Prav tako se z evidenco tožene stranke o prisotnosti na delu ne skladajo tožniku obračunane ure dopusta. Pravilno je ugotovilo, da evidence tožene stranke niso verodostojne in pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je tožniku plačala vse, kar je oddelal, prav tako pa tudi ni dokazala, da bi tožniku omogočila, da bi opravljene nadure koristil kot proste ure.
spor majhne vrednosti - dopolnitev nepopolne tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - povrnitev stroškov postopka - konec postopka zunaj glavne obravnave
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo k dopolnitvi tožbe, je bil tožnici vročen 4. 6. 2021. V tem sklepu ji je bil določen 15-dnevni rok za dopolnitev tožbe. Ta rok se je iztekel 19. 6. 2021, ki pa je bil sobota, zato se je rok iztekel na naslednji delovni dan, kar je bilo v ponedeljek 21. 6. 2021. Tožnica je dopolnitev tožbe podala 24. 6. 2021. Nobenega dvoma torej ni, da je tožnica rok zamudila in dopolnitev tožbe podala prepozno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik iz toženkine hiše sam odpeljal dokumentacijo. Ni dokazal, da bi prav dokumentacija, ki jo zahteva s tožbo, ostala pri toženki in da je le-ta ni hotela izročiti tožniku.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe utemeljilo na pomanjkanju pravnega interesa tožnikov. Pojasnilo je, da ugotovitvena tožba ni dopustna, če ima tožnik na voljo močnejše pravno varstvo, ki mu ga nudita oblikovalni oziroma dajatveni zahtevek. Takšno možnost bi tožniki lahko imeli (kazenska, odškodninska ali disciplinska odgovornost toženke), zato nimajo pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.
Ne drži očitek, da zaradi tega, ker sodišče v izreku ni navedlo tožbenega zahtevka, o katerem je odločilo, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče niti ni (meritorno) odločilo o tožbenem zahtevku, ki bi ga naj navedlo v izreku, temveč je odločilo, da se zavrže tožba, kar je tudi pravilen zapis v izreku.
Iz sklepa z dne 28. 9. 2021 izhaja, da se tožniku odobri premakljiv začetek delovnega časa med 6.30 in 7.30 uro ter premakljiv konec delovnega časa med 14.30 in 16.00 uro, da začne ta sklep veljati s 30. 9. 2021 in da velja do 29. 9. 2022 ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka tožnika za razveljavitev s tožbo izpodbijanih sklepov in mu za vtoževano obdobje odobrila zahtevan predčasen prihod in odhod z dela, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz povratnice k l. št. 17, ji je bila tožba vročena v odgovor dne 28. 9. 2021, na dan izdaje sklepa. Ker tožena stranka ni izpolnila zahtevka, ni dolžna na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožniku povrniti stroškov postopka, kot je napačno odločilo sodišče prve stopnje, ampak jih krije tožnik sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ugovor proti odpustu obveznosti - nepoštenost - poročanje upravitelju - podatki o dolžnikovem premoženju - oddajanje premoženja v najem
Dolžnica vse opisano utemeljuje s svojo „laičnostjo“, čemur pa upraviteljica (in tudi višje sodišče) ne sledi. Predložene pogodbe in izvedene operacije (pridobitev subvencije za družinske člane z „ustvarjanjem“ najemnih razmerij zanje, Temeljna in Posojilna pogodba, Izjava o pobotu...) ne kažejo na „laičnost“ dolžnice, temveč na (dokaj) spretno prilagajanje nastali situaciji in njenim spremembam.
Jasno je, da nekaj od tega, kar je tekom postopka trdila stečajna dolžnica, ne drži: ali v resnici ni bilo najema (in potem tudi ne bi smelo biti subvencij najemnine), ali pa je najem bil (to pa bi pomenilo, da stečajna dolžnica ni poročala upraviteljici o premoženju, ki spada v stečajno maso). Obe opciji (kakšne tretje pa nihče ne zatrjuje) kažeta na nepoštenost stečajne dolžnice, ne pa na njeno „laičnost“.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - nasilje v družini - načelo najmilejšega ukrepa - neizvedba naroka
Konflikti med staršema, kjer prihaja do verbalnih in fizičnih obračunavanj, za otroke nedvomno predstavljajo velik stres in negativno vplivajo na njihov zdrav psihosocialni razvoj ter tako predstavljajo ogrožujoči faktor, ki utemeljuje poseg v dosedanjo ureditev stikov z začasno odredbo.
neprava stvarna služnost - vknjižba neprave stvarne služnosti - vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve - ustanovitev služnosti v javno korist - pogodba o ustanovitvi služnosti
Zakon o dpolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. št. 161/2021 z dne 6.10.2021) v 2. členu določa, da je sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist podlaga za njeno vknjižbo v zemljmiško knjigo ne glede na vknjižene prepovedi odtujitve ali obremenitve na zemljišču, na katerem se ustanovi služnost v javno korist.