predkupna pravica - obvestilo predkupnemu upravičencu - rok za uveljavljanje predkupne pravice - predkupni upravičenec - ara - prodajna pogodba - pravočasen sprejem ponudbe - rok za plačilo kupnine - osnutek pogodbe
Predkupna pravica ni pravica do odkupa, ampak pravica, da predkupni upravičenec v določeni situaciji vstopi na mesto znanega kupca. Predkupnega upravičenca je bilo zato o prodaji mogoče obvestiti šele, ko je bil znan potencialni kupec in pogoji, pod katerimi sta mu bila prodajalca stvar pripravljena prodati.
Predkupni upravičenec je tisti, ki mora ob ustrezni skrbnosti, poskrbeti, da bo predkupno pravico uveljavil pravočasno in na pravilen način.
Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil.
ZDR-1 člen 87. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - reparacija
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala, da bi bila tožnica kot delavka, ki bi ji delovno razmerje prenehalo, izbrana na podlagi objektivnih, ne subjektivnih in s tem nedopustnih kriterijev, pri čemer je pravzaprav nebistveno, ali je bil nedopusten kriterij razlikovanja dejstvo, da je bila tožnica v bolniškem staležu, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ali dejstvo, da je zakonita zastopnica toženke delo že prej opravljala skupaj z D.D., ki jo je želela zaposliti namesto tožnice, kot je navedla tožnica v tožbi.
Toženka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede reparacijskega zahtevka upoštevati dejstvo, ki ga je tožnica navedla na naroku za glavno obravnavo dne 20. 5. 2021, da je bila od prenehanja delovnega razmerja do 4. 1. 2021 prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in je prejemala nadomestilo. Za to obdobje vzpostavljenega delovnega razmerja je zmotno prisodilo (nadomestila) plače v neznižani višini. Podlaga za plačilo nadomestila za čas brezposelnosti bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD, zavezanec za vrnitev pa je delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD).
Po prehodni določbi prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2 so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista delovna mesta, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ‑1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je bila toženka že na podlagi te prehodne določbe dolžna tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 za tožnika plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Za ugotovitev, da na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, bi bila potrebna odločitev komisije, ki pa (še) ni bila imenovana. Za delovno mesto, na katerem je bil tožnik zaposlen, torej po predpisanem postopku ni bilo ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti (četudi v praksi otežene uporabe) zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve.
Prav tako ni dopustno preverjanje, ali posamezni voznik avtobusa (npr. tožnik) izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa. Ta pogoj iz Sklepa o določitvi delovnih mest iz leta 1975 se namreč nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. To pomeni, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem preverjalo, ali je tožnik v posameznih letih dejansko izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa iz navedenega sklepa. Zahtevek tožnika je namreč utemeljen že iz razloga, ker je bil že pred 1. 1. 2012 vključen v zavarovanje in so bili zanj plačevani prispevki, toženka pa je z izvrševanjem te obveznosti nezakonito prenehala. Navedbe toženke o (ne)izpolnjevanju pogoja glede 80 % dejanskega delovnega časa, kar se navezuje tudi na vprašanje kriterija prevoženih 60.000 kilometrov letno, zato niso bistvene za odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00053015
OZ člen 165, 179, 243, 243/1, 299, 299/2, 850, 965, 965/1. ZNPosr člen 3, 6. ZPP člen 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - nepremoženjska škoda - pogodbena obveznost - kršitev pogodbe - odškodninski spor - zavarovalni primer - obvezno zavarovanje - zavarovanje odgovornosti - vmesna sodba - opustitev dolžne skrbnosti - plaz za hišo - vrednost nepremičnin - stroški kredita - vezanost sodišča na trditve strank - provizija za nepremičninsko posredovanje - primarni in sekundarni strah - priznani stroški postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedopustna pritožbena novota
Sodišče je vezano na trditve strank in zato brez določene trditve ne sme upoštevati nekega dejstva, ki je razvidno iz posameznega dokaza.
Z omejevanjem kritja le na določene vrste škode je izničen pomen obveznega zavarovanja, zato takšne omejitve napram oškodovancu ni mogoče upoštevati. Enako velja za odbitno franšizo.
Ne gre tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela.
Niso utemeljeni razlogi za izločitev sodnice, saj dejstvo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev zakona, še ne pomeni obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da pogojev za združitev predlaganih kazni ni, saj je obsojenka kazniva dejanja po kasnejši izrečeni sodbi storila potem, ko je kazen po prejšnji sodbi že v celoti prestala.
Obtoženi se je zavedal, da bo, v kolikor bo hotel doseči spolni fizični stik z oškodovanko, moral to storiti na silo, ki jo je kritičnega dne tudi uporabil. Da se oškodovanka pri tem hipnem ravnanju obtoženca, ki je vsebovalo tako silo (močno stisnil, da jo je zabolelo in je zakričala: "Au!") kot spolno dejanje (dotikanje njene dojke), ni upirala, za obstoj sile ni odločilno. Obtoženčeva sila je bila tokrat absolutna (vis absoluta) in je oškodovanki onemogočila sprejemanje lastne odločitve. Z uporabo absolutne sile oškodovanka ni mogla usmerjati ali uveljaviti svoje volje in ravnanja. Obtoženčeva sila je obenem povzročila, da je utrpela spolno dejanje. Oškodovanka je utrpela nekaj, čemur bi se, v kolikor obtoženi zoper njo ne bi uporabil sile, uprla. Ni namreč sprejemljivo, da bi bilo kaznivo dejanje podano le, če bi npr. obtoženi oškodovanko močno držal npr. za roko, ji držal roko čez usta, jo porinil ali udaril in se nato dotikal njenih prsi. Obtoženčeva sila je bila finalno obenem usmerjena v spolno ravnanje. To pomeni, da je bila sila s spolnim ravnanjem v kavzalnem razmerju.
varnostni ukrep odvzema predmetov - osebno vozilo - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pritožba državnega tožilstva - ugoditev pritožbi - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - organizirana kriminaliteta
1. Ne le nacionalna zakonodaja, temveč tudi Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. 4. 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem v Evropski uniji (Ur. l. EU, L 127/39 z dne 29. 4. 2017), ki prav v določitvi strogih pravnih posledic takšnega kaznivega dejanja, kot je učinkovit odvzem predmetov, prepozna eno najučinkovitejših sredstev boja proti organiziranemu kriminalu. Odvzem predmetov ni kazen, marveč varnostni ukrep, katerega temelj je storilčeva nevarnost (in ne krivda), katero pa je treba presojati širše, predvsem v luči begunske krize, s katero se človeštvo spopada na svetovni ravni. Višja državna tožilka v skladu z novelirano kazensko zakonodajo utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje za odvzem predmetov v primeru zaseženih mobilnih telefonov in zaseženega osebnega vozila s kontaktnimi ključi uporabiti ista merila.
Presoja kreditne sposobnosti je lahko pomemben podatek v zvezi z obsegom pojasnilne dolžnosti bank.
Sodišče EU je sprejelo stališče, da je banka dolžna potrošniku predstaviti kredit v tuji valuti na način, da je lahko na podlagi natančnih in razumljivih meril ocenil celoten strošek posojila. To pomeni tudi posredovati informacijo o tem, kako bi na obrok za odplačilo posojila vplivala večja depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec stalno prebivališče in povečanje tujih obrestnih mer.
Pojasnilna dolžnost banke o valutnem tveganju ni izčrpana že s podpisom izjave o prevzemu valutnega tveganja, ampak morajo biti informacije potrošniku posredovane tako, da razume ekonomske učinke, spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.. ZDCOPMD člen 37, 37/1, 37/7, 37.b, 37.b/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je izjema od splošnega pravila, zato ni na sodišču, da išče razloge za oprostitev odgovornosti in samo ugotavlja, kakšen je način dela v pravni osebi in na kakšen način je pravna oseba ukrepala v konkretnem primeru. Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo navsezadnje ni preiskovalni organ, temveč je njegova naloga preverjati pravilnost in zakonitost odločbe prekrškovnega organa. Kršiteljica je zato tista, ki mora razloge za ekskulpacijo navesti. Šele potem pride v poštev dolžnost sodišča, da v primeru dvoma glede obstoja teh razlogov tudi po uradni dolžnosti izvaja dokaze in raziskuje dejstva, na podlagi katerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti.
ZSPJS člen 49č.. KPJS člen 49.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 11.. OZ člen 131, 171, 243, 335, 335/1.. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.. ZDR-1 člen 159, 159/1, 164, 179.. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 189, 189/1, 189/3, 189/4, 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 350, 350/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
izplačilo plač - uvrstitev v plačni razred - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo odškodnine - nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - prevedba plače
Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred. Navedeno pomeni, da tožnik ni upravičen do priznanja napredovanj za tri plačne razrede ob plačni prevedbi v letu 2008 in posledično tudi ne do izplačila plače zaradi uvrstitve v 23. oziroma 24. plačni razred v obdobju od 2. 4. 2013 do 4. 6. 2019.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo nadomestila plač za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi dalje je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke pravilno upoštevalo dejstvo, da je tožnik prejemal nadomestilo za primer brezposelnosti. Po prvem odstavku 335. člena OZ z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Tožena stranka v tem sporu ne zahteva izpolnitve obveznosti tožnika niti pobotanja zastarane terjatve, kot to zmotno navaja tožnik, temveč ugovarja reparacijskemu zahtevku tako, da se poračunajo zneski denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki ga je tožnik prejemal v času od aprila 2013 do oktobra 2013. V takem primeru pa se ne uporabljajo določbe o začetku teka zastaralnega roka, splošnem 5-letnem zastaralnem roku, pretrganju zastaranja in pobotanju zastarane terjatve. Podlaga za plačilo nadomestila za čas brezposelnosti je z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD, zavezanec za vrnitev nadomestila pa bo delodajalec, torej tožena stranka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD), ne tožnik.
Ker tožnik ni dokazal hujše zlorabe instituta odpovedi, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo škode.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-7, 64, 79, 79/2, 83, 83/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na premičnine - pravica tretjega na predmetu izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - rubež premičnin
Dolžnik pa v obravnavani dovolitveni fazi izvršilnega postopka, kjer je kot novo izvršilno sredstvo dovoljena prodaja premičnin, lahko uveljavlja le ugovor, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Tak ugovor pa lahko dolžnik poda le, če so v fazi dovolitve že individualizirani izvršilni predmeti, ne pa tudi v obravnavani zadevi, kjer je v sklepu z dne 3. 9. 2021 dovoljena izvršba na katerekoli dolžnikove premičnine, ki jih lahko najde izvršitelj na dolžnikovem domu ali kje drugje. V takem primeru ima dolžnik edino sodno varstvo šele v fazi, ko do rubeža premičnin že pride. Takrat lahko, če se z upnikom ne uspe dogovoriti, zahteva od sodišča, da odloči, ali so konkretni zarubljeni predmeti izločeni iz izvršbe (drugi odstavek 79. člena ZIZ).
ZPIZ-2 člen 3, 4, 41, 21, 41-1, 41-2, 41-3, 41-4, 42, 108, 109, 109/1, 109/3, 109/4.. ZPP člen 243.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do invalidske pokojnine - zmotna uporaba materialnega prava - I. kategorija invalidnosti - pravica do izbire pokojnine
Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin.
V okoliščinah obravnavanega primera, ko je potrebno tožnika za pasivnega zavarovanca iz 21. člena ZPIZ-2 šteti od leta 1997 dalje, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je na dan 1. 3. 2016, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, izpolnjeval tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Če bi bilo ugotovljeno, da je kot pasivni zavarovanec izpolnil pogoj invalidnosti (tudi starost in pokojninsko dobo) na dan 1. 3. 2016 (odkar je uživalec starostne pokojnine) in s tem pogoje za invalidsko pokojnino, bo imel možnost izbire med obema pokojninskima dajatvama.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev - epidemija - interventni zakon
Tožnik se je že pred razglasitvijo epidemije udeležil tekmovanj. Tako je prejel srebrno priznanje za dosežek na državnem tekmovanju iz znanja logike v skupini 9. razred dne 19. 10. 2019 in srebrno Proteusovo priznanje za dosežke na državnem tekmovanju iz znanja biologije dne 29. 11. 2019. Le zlato Preglovo priznanje je prejel 9. 6. 2020. Po stališču pritožbenega sodišča namen interventnega zakona nikakor ni bil, da se navedeni dosežki ne bi upoštevali. Potrebno je namreč upoštevati, da je z udeležbo na teh tekmovanjih oziroma s pripravo na ta tekmovanja, tožnik upravičeno pričakoval, da bodo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev Zoisove štipendije priznanja tudi upoštevana. Tožnik je sodeloval na uradnih tekmovanjih, ki so bila izvedena in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja. Priznanja so torej uradno priznana in jih je tako pri presoji te zadeve potrebno tudi upoštevati. Tega dejstva ni mogoče zaobiti z navajanjem, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Ravno za te primere je interventni zakon omogočil uveljavljanje dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019, saj bi bili namreč dijaki in študentje, ki se niso mogli udeležiti tekmovanj (v nasprotju s tožnikom, ki se je tekmovanj udeležil) prikrajšani oziroma onemogočeni pri uveljavljanju pravice do Zoisove štipendije
motenje posesti - posestni spor - gradnja na tujem - ograja ob javni poti - zavrnjen dokaz - opredelitev do relevantnih navedb - konkretizacija dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - primeren dokazni predlog - fotografija - listinski dokaz - ekonomski interes
Drugi dokazi, razen ogleda, bi bili s spoznavnega stališča očitno inferiorni in zgolj indični v primerjavi s fotografijami. Izpovedbe prič bi sodišču predstavile le to, kaj določene osebe menijo ali zatrjujejo o stanju poti in možnosti vožnje, iz fotografij pa se to stanje neposredno vidi in ga lahko sodišče samo ovrednoti.
Stanje poti se ni bistveno spremenilo oziroma sprememba, četudi povzroča škarpa pri vožnji občutek utesnjenosti in obstaja možnost poškodbe vozila, ni takšna oziroma tolikšna, da bi šlo za pravnorelevantno spremembo posestnega stanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1. ZPP člen 15, 163, 163/1.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - odločanje brez obravnave - dolžnikova pravica do izjave
Glede zatrjevane postopkovne kršitev sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v postopku glede odmere nagrade in nadomestila stroškov cenilca sodišče odloči brez obravnavanja (smiselno prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je zakonsko omejena, saj gre za odločanje o postranski zadevi stroškov postopka. Pritožbeno prizadevanje za polno uveljavitev pravice do izjave po pojasnjenem ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bil dolžnici skupaj s sklepom vročen tudi stroškovnik izvedenca, katerega vsebino je sodišče povzelo v obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžnica je tako imela možnost preizkusa priglašenih postavk nagrade in stroškov izvedenca ter ji je bilo omogočeno, da se do priznanih stroškov določno in konkretno opredeli.
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - težko nadomestljiva škoda - izvajanje starševske skrbi - soglasje staršev - javna objava fotografije - objava fotografije na portalu - mnenje Varuha človekovih pravic
Objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti.
Objava fotografij svojih otrok na spletu sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica zakonca - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pogodba o preužitku
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
ZPIZ-1 člen 180.. ZPIZ-2 člen 39, 39/4, 117, 394, 395, 417.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Sodišče je ugotovilo zgolj, da sta izpodbijani odločbi napačni, ker toženka ni obravnavala tožnikove zahteve v smislu 180. člena ZPIZ-1 in da sta posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita in nepravilna, zaradi česar ju je na temelju 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V svojih napotilih je sodišče ustrezno izpostavilo, da je potrebno pri odločanju o vlogi z dne 25. 5. 2020 uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in ugotoviti, ali je tožniku starostno pokojnino mogoče ponovno odmeriti skladno s to določbo ZPIZ-1 in pokojninsko dobo ter plače iz ponovnega zavarovanja v obdobju od 20. 1. 2020 do 15. 6. 2020 upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine oziroma namesto ponovne odmere, že uveljavljeno pokojnino odstotno povečati ter pri izpolnjenosti pogojev upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-2.
DZ člen 189, 190, 190/2, 191, 197, 197/2. ZNP-1 člen 101.
zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba višine preživnine - določitev višine preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - povrnitev stroškov postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zmotno je pritožbeno naziranje, da sodišče ne bi smelo ocenjevati, kakšne so možnosti predlagateljice, ampak bi moralo upoštevati dejansko stanje. DZ v 189. členu določa, da se pri določitvi preživnine upoštevajo pridobitne zmožnosti zavezanca in v sodni praksi je utrjeno stališče, da pri tem ne gre za dejanske, trenutne zmožnosti preživljanja (dejanske dohodke), temveč je treba upoštevati tudi zavezančev (morebiti neizkoriščen) potencial za pridobivanje dohodkov. Utrjeno je tudi stališče, da morajo starši storiti vse, kar je v njihovi moči, da poskrbijo za svoje otroke, torej so dolžni za njihovo preživljanje npr. sprejeti tudi delo, ki ne ustreza njihovi izobrazbi, željam in ambicijam. Predlagateljeva mati je diplomirana organizatorka gostinstva in turizma, stara 36 let in zdrava (ne trdi, da ne bi bila), torej mlada ter delazmožna oseba. Splošno znano dejstvo je, da v Sloveniji v številnih poklicih primanjkuje delovne sile. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja s prvostopenjskim, da bi mati ob ustreznem angažmaju lahko našla zaposlitev. Predlagatelj je star skoraj 12 let, torej ne potrebuje več nenehnega nadzora, zato ni videti razloga, da ne bi mati sprejela tudi izmenskega ali nočnega dela, če ne bo uspela najti drugačne zaposlitve.