ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-7, 64, 79, 79/2, 83, 83/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na premičnine - pravica tretjega na predmetu izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - rubež premičnin
Dolžnik pa v obravnavani dovolitveni fazi izvršilnega postopka, kjer je kot novo izvršilno sredstvo dovoljena prodaja premičnin, lahko uveljavlja le ugovor, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Tak ugovor pa lahko dolžnik poda le, če so v fazi dovolitve že individualizirani izvršilni predmeti, ne pa tudi v obravnavani zadevi, kjer je v sklepu z dne 3. 9. 2021 dovoljena izvršba na katerekoli dolžnikove premičnine, ki jih lahko najde izvršitelj na dolžnikovem domu ali kje drugje. V takem primeru ima dolžnik edino sodno varstvo šele v fazi, ko do rubeža premičnin že pride. Takrat lahko, če se z upnikom ne uspe dogovoriti, zahteva od sodišča, da odloči, ali so konkretni zarubljeni predmeti izločeni iz izvršbe (drugi odstavek 79. člena ZIZ).
ZPIZ-2 člen 3, 4, 41, 21, 41-1, 41-2, 41-3, 41-4, 42, 108, 109, 109/1, 109/3, 109/4.. ZPP člen 243.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do invalidske pokojnine - zmotna uporaba materialnega prava - I. kategorija invalidnosti - pravica do izbire pokojnine
Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin.
V okoliščinah obravnavanega primera, ko je potrebno tožnika za pasivnega zavarovanca iz 21. člena ZPIZ-2 šteti od leta 1997 dalje, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je na dan 1. 3. 2016, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, izpolnjeval tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Če bi bilo ugotovljeno, da je kot pasivni zavarovanec izpolnil pogoj invalidnosti (tudi starost in pokojninsko dobo) na dan 1. 3. 2016 (odkar je uživalec starostne pokojnine) in s tem pogoje za invalidsko pokojnino, bo imel možnost izbire med obema pokojninskima dajatvama.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica zakonca - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pogodba o preužitku
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
ZPIZ-2 člen 14, 16, 18, 27, 130, 130/3, 130/6, 133, 134, 391, 391/1, 391/2, 391/3, 431.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. ZPIZ-1 člen 36.
pravica do delne pokojnine - izpolnjevanje pogojev - pričakovane pravice
Že ob jezikovni razlagi je mogoče 1. odst. 391. člena ZPIZ-2 pravilno uporabiti na način, kot je v njem izrecno določeno. Pravica do starostne pokojnine po ZPIZ-1 je v skladu s 1. odst. 391. člena v zvezi s 431. členom ZPIZ-2, po katerem je ZPIZ-2 začel veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu RS, torej 1. 1. 2013, zagotovljena le zavarovancem, ki so do uveljavitve ZPIZ-2, torej najpozneje 31. 12. 2012, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. Takšno dejansko stanje pa v tožnikovem primeru na dan 31. 12. 2012 zagotovo ni bilo izpolnjeno, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pred njim toženi zavod in ga z izjavo, da dejansko stanje ni sporno, potrjuje sam pritožnik.
OZ člen 633, 633/1, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/3, 639/5. Posebne gradbene uzance (1977) člen 2, 112.
gradbena pogodba - uveljavljanje napak - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - primopredaja - odškodnina za škodo zaradi napake - refleksna škoda - uporaba posebnih gradbenih uzanc - zavajanje naročnika
Plačilo drugemu podjemniku ima v razmerju med naročnikom in (prvim) podjemnikom, ki odgovarja za napake, značilnost stroškov odprave napak. Ker gre za jamčevalni zahtevek, je za presojo vsebine naročnikove pravice odpraviti napake na podjemnikove stroške pomembno, da je naročnik svojo pravico sodno uveljavljal v enem letu od obvestila o napaki (prvi odstavek 635. člena OZ), sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha. Če gre namreč za škodo, ki jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, je povrnitev stroškov za odpravo napake eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Tožeča stranka zahteva v tem postopku povračilo stroškov zaradi odprave napak po drugem podjemniku, zato bi lahko sodno uveljavljala povračilo teh stroškov le v enoletnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
Pri tem je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da se peti odstavek 639. člena OZ, ki določa, da ima v vsakem primeru naročnik tudi pravico do povračila škode, nanaša na škodo zaradi zaupanja oziroma refleksno škodo, ne pa na navadno škodo, ki jo uveljavlja tožeča stranka v tem postopku. Navedena zakonska določba res omogoča naročniku uveljavljati odškodninski zahtevek za povrnitev škode poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka, vendar mora napaka opravljenega posla poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzročiti tudi nadaljnje druge negativne posledice - druge oblike škode (škoda zaradi zaupanja, refleksna škoda).
zavrženje pritožbe - zakonski prekluzivni rok - prepozna vloga - prekluzivni pritožbeni rok - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - zavrnitev predloga - osebno vročanje - vročitev s fikcijo - iztek roka na nedeljo - stroški nepravdnega postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - potrebni stroški
Pritožbeni rok se je iztekel dne 11. 10. 2021, zato je bila pritožba nasprotnega udeleženca, ki jo je vložil neposredno pri sodišču dne 13. 10. 2021, prepozna.
stranka postopka - smrt stranke med postopkom - dediči - zastaranje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - odločba ZPIZ - subjektivni zastaralni rok
Tožniku je bila znana višina materialne škode, ko je prejel odločbo ZPIZ (6. 6. 2012), kar pomeni, da je bila tožba z dne 13. 5. 2015 vložena pravočasno.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razlogi za izpodbijanje - cenitev nepremične - nepravilna cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sklep o domiku in izročitvi nepremičnine je mogoče izpodbijati zgolj zaradi nepravilnosti pri dražbi ter zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na napake pri cenitvi oziroma ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pritožnica v tej fazi postopka ne more uspeti.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3. OZ člen 287, 288. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/7.
novo izvršilno sredstvo - izvršilni stroški
Že pred vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe je dolžnik delno poplačal upnikove terjatve, izvršba se je že vodila z več izvršilnimi sredstvi (tj. na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na dolžnikovo plačo in na dolžnikove premičnine) in je bila izvršba že delno uspešna. Vendar pa to ne pomeni, da upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom ni bil potreben za izvršbo in da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu v zvezi z njim utemeljeno nastali.
ZPIZ-1 člen 180.. ZPIZ-2 člen 39, 39/4, 117, 394, 395, 417.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Sodišče je ugotovilo zgolj, da sta izpodbijani odločbi napačni, ker toženka ni obravnavala tožnikove zahteve v smislu 180. člena ZPIZ-1 in da sta posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita in nepravilna, zaradi česar ju je na temelju 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V svojih napotilih je sodišče ustrezno izpostavilo, da je potrebno pri odločanju o vlogi z dne 25. 5. 2020 uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in ugotoviti, ali je tožniku starostno pokojnino mogoče ponovno odmeriti skladno s to določbo ZPIZ-1 in pokojninsko dobo ter plače iz ponovnega zavarovanja v obdobju od 20. 1. 2020 do 15. 6. 2020 upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine oziroma namesto ponovne odmere, že uveljavljeno pokojnino odstotno povečati ter pri izpolnjenosti pogojev upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-2.
sporazumna razveza zakonske zveze - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vloga, sposobna za obravnavanje - zavrženje predloga
Predlagatelja svoje opustitve postopanja v roku, ki jima ga je odredilo sodišče, ne bi mogla sanirati šele v pritožbenem postopku, kar pomeni, da tudi če bi predlagateljica predlog za sporazumno razvezo dopolnila v pritožbenem postopku, pa tega z obravnavano pritožbo ni storila, to ne bi moglo biti upoštevno.
zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek
Tožbeni zahtevki so v socialnih sporih pogojeni in uokvirjeni s predmetom predhodnega odločanja. V konkretnem sporu to pomeni, da se vsebinsko presojanje in odločanje o pravici do vdovske pokojnine lahko nanaša zgolj na ugotavljanje popolne nezmožnosti za delo in na priznanje pravice do vdovske pokojnine na tej podlagi. To je v obsegu kot je bilo odločeno v predsodnem postopku, ne pa o pravici do vdovske pokojnine, na kateri drugi podlagi.
Ker sodišče prve stopnje v takšnem obsegu izpodbijanih odločb ni presojalo, niti ni odločilo o tožbenem zahtevku, bo to storilo v nadaljnjem postopku. V ta namen bo izvedlo ustrezni dokazni postopek in na podlagi izvedenih dokazov, v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1, presodilo pravilnost in zakonitost odločb toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020 in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, torej ali je pri tožnici prišlo do popolne nezmožnosti za delo in ali je na tej podlagi upravičena do vdovske pokojnine.
določitev višine preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - delovne in zaposlitvene zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pomanjkljiva dokazna ocena - opredelitev do vseh izvedenih listinskih dokazov
Ob upoštevanju nekoliko boljšega materialnega položaja matere in njenega potencialno neizkoriščenega vira dohodka zaradi možnosti oddajanja druge garaže v najem, stroškov s prevozom na stike na strani nasprotnega udeleženca ter dejstva, da so na Hrvaškem plače nižje od slovenskih, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je pravilna razporeditev preživninskega bremena takšna, da predlagateljica krije 60%, nasprotni udeleženec pa 40% potreb mladoletnih otrok (189. člen DZ).
vzrok začasne nezmožnosti za delo - pravnomočna odločba
če bi tožnik uveljavljal spremembo vzroka bolniškega staleža za drugo obdobje, o katerem še ne bi bilo odločeno s pravnomočnima odločbama, ne glede na to, da bi se ta nanašal na isti sporni dogodek, ne bi bilo nobene procesne ovire za vsebinsko obravnavanje zadeve in za ponovno ugotavljanje vzroka začasne nezmožnosti za delo in za ugotovitev drugačnega vzroka, v kolikor bi to bilo ugotovljeno v dokaznem postopku.
V nobenem primeru, če je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, pa z novo odločbo ni mogoče poseči v prej izdano odločbo oziroma ponovno odločiti o začasni nezmožnosti za delo, ki je bila tožniku že priznana s pravnomočno odločbo.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nasprotovanje - diagnoza bolezni
Pritožnica v pritožbi ne nasprotuje zdravljenju nasprotnega udeleženca, temveč le začasno postavljeni diagnozi demence, kar pa je strokovno medicinsko vprašanje in za odločitev v obravnavani zadevi ni bistveno.
stiki - izvrševanje stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - največja korist otroka - odtujevanje otroka - stiki med počitnicami - zmožnosti preživninskega zavezanca - izvedenec klinične psihologije - preživninsko breme pravdnih strank - življenjske potrebe otroka
V korist otroka je, da se sledi načelu kontinuitete vzgoje in varstva. To kaže prekiniti res le v hudih oz. skrajnih primerih. Tudi pritožnik sam priznava, da obravnavani ni tak, čeprav se takega scenarija boji. A sodba sodišča ne more biti oprta na hipotetičnost najslabšega možnega scenarije. Tudi ne drži pritožnikov očitek, da sam kot nerezidenčni roditelj za bolj kvalitetne stike in manj odpora pri otroku ne bi mogel storiti popolnoma nič.
OZ člen 319, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 369, 369/4, 369/5. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-11, 58.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - naložitveni del v izvršilnem naslovu - absolutno zastaranje - zastaranje obresti - zastaranje judikatnih terjatev - načelo vestnosti in poštenja - prenehanje obveznosti - odpust dolga
Dolžnik zmotno meni, da sta za natekle zamudne obresti odgovorna upnik in sodišče. Dolžnik bi lahko preprečil njihov tek s tem, da bi svojo obveznost pravočasno poravnal. Načelo vestnosti in poštenja poudarja spoštovanje interesa nasprotne stranke. V izvršilnem postopku je v tej zvezi poudarjen interes upnika, da se poplača, k čemer mora dolžnik aktivno prispevati, ne pa računati na morebitni nastop zastaranja.
Dolžnik se tudi zmotno sklicuje na odpis terjatve iz upnikovih poslovnih knjig, kot okoliščino, ki pomeni ugasnitev terjatve. Odpis terjatve je le kategorija po predpisih o računovodstvu in vodenju poslovnih knjig (zaradi računovodskega vrednotenja premoženja gospodarske družbe), ki pa v obligacijskem pravu nima nujno učinka prenehanja obveznosti. Podan namreč mora biti odpust dolga, za katerega pa ne zadošča, da upnik vodi terjatev kot neizterljivo, ampak mora podati izjavo dolžniku, da mu dolg odpušča, ki jo mora dolžnik sprejeti (319. člen OZ). Da bi upnik dolžniku izjavil, da mu odpušča dolg, pa dolžnik ni zatrjeval.
ZŠtip-1 člen 24, 24/2. ZIUOOPE člen 57, 57/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/4.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev
Tožnik se je tako že v mesecu marcu 2020 udeležil ... tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), kjer je prejel zlato plaketo, osvojil pa je tudi drugo nagrado na tem tekmovanju v kategoriji D.. Tožnik je nedvomno pričakoval, da bo navedeni dosežek upoštevan pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do Zoisove štipendije. Nedvomno je šlo za upravičeno pričakovanje, v katero pa je posegel interventni zakon, ki pa je pogoje z 31. 5. 2021 spremenil. Do spremembe je prišlo še pred razpisom za pridobitev Zoisove štipendije, vendar to ne spremeni dejstva, da je tožnik sodeloval na uradnem tekmovanju, ki je bilo izvedeno in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1. ZPP člen 15, 163, 163/1.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - odločanje brez obravnave - dolžnikova pravica do izjave
Glede zatrjevane postopkovne kršitev sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v postopku glede odmere nagrade in nadomestila stroškov cenilca sodišče odloči brez obravnavanja (smiselno prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je zakonsko omejena, saj gre za odločanje o postranski zadevi stroškov postopka. Pritožbeno prizadevanje za polno uveljavitev pravice do izjave po pojasnjenem ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bil dolžnici skupaj s sklepom vročen tudi stroškovnik izvedenca, katerega vsebino je sodišče povzelo v obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžnica je tako imela možnost preizkusa priglašenih postavk nagrade in stroškov izvedenca ter ji je bilo omogočeno, da se do priznanih stroškov določno in konkretno opredeli.
motenje posesti - posestni spor - gradnja na tujem - ograja ob javni poti - zavrnjen dokaz - opredelitev do relevantnih navedb - konkretizacija dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - primeren dokazni predlog - fotografija - listinski dokaz - ekonomski interes
Drugi dokazi, razen ogleda, bi bili s spoznavnega stališča očitno inferiorni in zgolj indični v primerjavi s fotografijami. Izpovedbe prič bi sodišču predstavile le to, kaj določene osebe menijo ali zatrjujejo o stanju poti in možnosti vožnje, iz fotografij pa se to stanje neposredno vidi in ga lahko sodišče samo ovrednoti.
Stanje poti se ni bistveno spremenilo oziroma sprememba, četudi povzroča škarpa pri vožnji občutek utesnjenosti in obstaja možnost poškodbe vozila, ni takšna oziroma tolikšna, da bi šlo za pravnorelevantno spremembo posestnega stanja.