Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 165.
pokojninska doba - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Kot ključno je izpostaviti, da tožnikov zahtevek v uveljavljenem obdobju od 10. 5. 1979 do 13. 10. 1980 ni mogel biti uspešen v zatrjevanju lastništva, saj je kot je pravilno ugotovilo sodišče, tožnikov oče umrl šele 13. 10. 1980. Prav tako tožnika ni mogoče šteti kot nosilca kmetije, ker je bila v spornem obdobju nosilka kmetije njegova mati, kar je potrdil tudi tožnik. Tožnikov delež kmetije po zapuščini obsega le 0,5 ha, kar upoštevajoč uveljavljeno sodno prakso ne zadostuje za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki omogoča preživetje in socialno varnost za starost.
Tožniku ni mogoče ugoditi niti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti kot edini oziroma glavni poklic, saj se je v tem obdobju izobraževal v šolskem centru A., kar potrjuje tako listine, kot tožnik. Nenazadnje pa tožnik v obdobju od 10. 5. 1979 do 31. 12. 1983 ni imel statusa opredeljenega v 17. členu ZSZK, ki bi mu omogočil priznanje zavarovalne dobe, ki je namenjeno le za osebe, ki so le kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezane za davke od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nasprotovanje - diagnoza bolezni
Pritožnica v pritožbi ne nasprotuje zdravljenju nasprotnega udeleženca, temveč le začasno postavljeni diagnozi demence, kar pa je strokovno medicinsko vprašanje in za odločitev v obravnavani zadevi ni bistveno.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev - epidemija - interventni zakon
Tožnik se je že pred razglasitvijo epidemije udeležil tekmovanj. Tako je prejel srebrno priznanje za dosežek na državnem tekmovanju iz znanja logike v skupini 9. razred dne 19. 10. 2019 in srebrno Proteusovo priznanje za dosežke na državnem tekmovanju iz znanja biologije dne 29. 11. 2019. Le zlato Preglovo priznanje je prejel 9. 6. 2020. Po stališču pritožbenega sodišča namen interventnega zakona nikakor ni bil, da se navedeni dosežki ne bi upoštevali. Potrebno je namreč upoštevati, da je z udeležbo na teh tekmovanjih oziroma s pripravo na ta tekmovanja, tožnik upravičeno pričakoval, da bodo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev Zoisove štipendije priznanja tudi upoštevana. Tožnik je sodeloval na uradnih tekmovanjih, ki so bila izvedena in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja. Priznanja so torej uradno priznana in jih je tako pri presoji te zadeve potrebno tudi upoštevati. Tega dejstva ni mogoče zaobiti z navajanjem, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Ravno za te primere je interventni zakon omogočil uveljavljanje dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019, saj bi bili namreč dijaki in študentje, ki se niso mogli udeležiti tekmovanj (v nasprotju s tožnikom, ki se je tekmovanj udeležil) prikrajšani oziroma onemogočeni pri uveljavljanju pravice do Zoisove štipendije
motenje posesti - posestni spor - gradnja na tujem - ograja ob javni poti - zavrnjen dokaz - opredelitev do relevantnih navedb - konkretizacija dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - primeren dokazni predlog - fotografija - listinski dokaz - ekonomski interes
Drugi dokazi, razen ogleda, bi bili s spoznavnega stališča očitno inferiorni in zgolj indični v primerjavi s fotografijami. Izpovedbe prič bi sodišču predstavile le to, kaj določene osebe menijo ali zatrjujejo o stanju poti in možnosti vožnje, iz fotografij pa se to stanje neposredno vidi in ga lahko sodišče samo ovrednoti.
Stanje poti se ni bistveno spremenilo oziroma sprememba, četudi povzroča škarpa pri vožnji občutek utesnjenosti in obstaja možnost poškodbe vozila, ni takšna oziroma tolikšna, da bi šlo za pravnorelevantno spremembo posestnega stanja.
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - težko nadomestljiva škoda - izvajanje starševske skrbi - soglasje staršev - javna objava fotografije - objava fotografije na portalu - mnenje Varuha človekovih pravic
Objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti.
Objava fotografij svojih otrok na spletu sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00053010
ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/1, 272/2-1, 272/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna škoda - pravni interes - spremenjene okoliščine - posojilna pogodba - poslovni delež - blagovna znamka - materialno pogodbeno pravo - tuje pravo
Odločitev glede zavarovanja denarne terjatve ne more biti oprta na razloge, ki utemeljujejo zavarovanje nedenarne terjatve.
Ker so bila materialnopravna podlaga odločanja izključno pogodbena določila, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se za potrebe odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišču ni bilo treba seznaniti z vsebino angleškega prava.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3. OZ člen 287, 288. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/7.
novo izvršilno sredstvo - izvršilni stroški
Že pred vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe je dolžnik delno poplačal upnikove terjatve, izvršba se je že vodila z več izvršilnimi sredstvi (tj. na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na dolžnikovo plačo in na dolžnikove premičnine) in je bila izvršba že delno uspešna. Vendar pa to ne pomeni, da upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom ni bil potreben za izvršbo in da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu v zvezi z njim utemeljeno nastali.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - izvedenec psihiatrične stroke - trajanje varnostnega ukrepa - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ostale pritožbene navedbe zagovornika, pritožbeno sodišče zgolj navaja, da je sodišče prve stopnje tudi navedlo, da sme izrečeni varnostni ukrep trajati največ pet let, pri čemer bo sodišče vsakokrat po preteku šestih mesecev znova odločalo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna, kot to izhaja iz izreka napadenega sklepa in njegovih razlogov v točki 71.
ZPP člen 22, 46, 47, 47/1, 51, 52, 52/2, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 354, 354/1, 485. OZ člen 275.
ugovor krajevne pristojnosti - krajevno nepristojno sodišče - bistvena kršitev določb postopka - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - joint venture - plačilo za opravljena dela - podjemna pogodba - sprejem ponudbe - notranje razmerje - razdelitev stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - utemeljenost tožbenega zahtevka
Stranka je stvarno legitimirana, če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša civilni spor. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če sta podani aktivna in pasivna stvarna legitimacija, je treba tožbenemu zahtevku ugoditi.
Za odločitev v tem postopku je pravno odločilo le, kakšne dogovore so za potrebe vzpostavitve projekta njegovi predstavniki sklenili s tožečo stranko. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da notranja, medsebojna razmerja in dogovori med predstavniki projekta na razmerje med predstavniki projekta in tožečo stranko ne vplivajo. Zato za odločitev ni pravno odločilno, kako so si deležniki projekta z notranjim dogovorom razdelili plačilo stroškov povezanih z njegovo vzpostavitvijo. V kolikor dogovori s tožečo stranko niso bili v skladu z njihovimi notranjimi dogovori, tega posamezni predstavnik projekta ne more uveljavljati nasproti tožeči stranki. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da skladno z dogovorom med predstavniki projekta stroškov povezanih z izdelavo grafično video - animacije tožeči stranki ni dolžna plačati.
Če dokazna ocena ne sledi vsebini listin, temveč je plod vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, to ne predstavlja kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nestrinjanje tožene stranke z dokazno oceno sodišča prve stopnje o obstoju ali neobstoju pravno odločilnih dejstev pa, kot je že bilo pojasnjeno, ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.
stroški postopka - delna sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je bila v tej zadevi izdana delna sodba na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka v višini 1.870,94 EUR in tudi že naloženi stroški pravdnega postopka v višini 336,00 EUR. Tako je v nadaljevanju presojalo razliko od vtoževanega zneska 7.690,00 EUR, to je 5.819,06 EUR. S tem zahtevkom tožnik ni uspel. Zato je skladno z OT in 155. členom ZPP pravilno ugotovilo, kateri stroški tožene stranke so bili v postopku potrebni in skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da ji jih tožnik povrne.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053909
ZDR-1 člen 34, 35, 43, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivda
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je škoda tožniku nastala brez njene krivde, saj je delo organizirala na varen način (43. čl. ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), da pa tožnik ni spoštoval predpisov o varnosti in zdravju pri delu, saj dela ni opravljal pazljivo, tako da bi zavaroval svoje življenje in zdravje, s tem pa je ravnal v nasprotju z določbo 35. člena ZDR-1 in 12. členom ZVZD-1, poleg tega pa tudi ni upošteval navodil tožene stranke za opravljanje dela, ki jih je po določbi 34. člena ZDR-1 dolžan spoštovati, je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je za toženo stranko opravljal delo kot študent preko študentske napotnice in v zvezi s tem uveljavljal obstoj elementov delovnega razmerja. Za presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sodelovanje med tožnikom in toženo stranko ni imelo lastnosti delovnega razmerja.
Glede na to, da obseg in režim tožnikovega dela ni bil enak obsegu in režimu dela redno zaposlenih in da stopnja njegove odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso bili ugotovljeni.
ZFPPIPP člen 150, 152, 152/1. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - opravljanje procesnih dejanj - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uvedba postopka prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave (tudi tiste iz 152. člena ZFPPIPP, to je prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo.
ZVZD-1 člen 5, 12, 19, 50. OZ člen 6, 10, 186, 186/3, 922, 922/3. ZDR-1 člen 45.
soprispevek delavca k škodnemu dogodku - opustitev dolžne skrbnosti - padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca - zagotovitev ustrezne delovne opreme - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je upoštevaje določbi 12. in 50. člena ZVZD-1 ugotovilo, da imajo tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in so delo dolžni opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo. Ker je tožnik vztrajal, da bo nosil svoje čevlje, čeprav je tekom postopka zatrjeval, da niso bili primerni, ter o (predčasni) obrabljenosti svojih čevljev ni obvestil delodajalca, je pravilno ocenilo, da je tožnik opustil dolžno skrbnost, ki se od delavca pričakuje.
Glede na vse zgoraj navedeno, je sodišče prve stopnje tožnikov soprispevek po mnenju sodišča prve stopnje primerno ocenilo na 30%.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - postopek o prekršku
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da naj bi toženec v izvršilnem postopku tožniku preplačal dolg, s čimer naj bi bil po mnenju toženca plačan tudi del odpravnine (za katero sicer priznava, da je tožniku ni izplačal), zato niso upoštevne.
Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.
ZPP člen 236a, 236a/6, 236a/7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje priče - pisna izjava priče
V konkretnem primeru ni šlo za nerelevantno pričo, niti sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče ni obrazložilo na takšen način.
To, da se priča na vabilo ni odzvala, ne pomeni, da dokaza ni možno ali potrebno izvesti. Nerelevantna so pojasnila sodišča, da bi izvedba zaslišanja kršilo načela koncentracije in ekonomičnosti postopka.
Sodišče prve stopnje je izpostavilo del pisne izjave priče, da je izjavila vse, kar ve. Vendar tudi to ne daje podlage za dopustno zavrnitev zaslišanja v skladu z 236.a členom ZPP. Kršitev te določbe je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).