kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - nepodaljšljiv rok - subjektivni razlogi - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Nesprejemljiva je trditev pritožnikov, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil brez svoje krivde, ker si ni sam povzročil okoliščin, zaradi katerih dela ni mogel opraviti. Storitev kaznivega dejanja proizvodnje in izdelovanja prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno rabo, za katerega je bil obsojen s sodbo Deželnega sodišča v Celovcu, je bila zagotovo zavestna in hotena, čeprav je verjetno obsojenec pričakoval, da njegovo dejanje ne bo odkrito. Tehtni so zato razlogi izpodbijanega sklepa, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, zaradi katerega je prestajal (štiriletno) zaporno kazen, le nekaj mesecev po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da lahko namesto prestajanja kazni v ZPKZ opravi določeno število ur dela v splošno korist, torej v času, ko bi že moral opravljati delo v splošno korist (vabila za razgovor so bila obsojencu poslana že v mesecu oktobru in novembru), kar nedvomno potrjuje zaključke sklepa, da je obsojenec s tem, ko je storil novo, celo hujše kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen na zaporno kazen (ki jo je prestajal od 20. 12. 2017 do 23. 12. 2020), sam povzročil okoliščine, zaradi katerih dela v splošno korist ni mogel opraviti.
ZPP člen 11, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 44, 126, 128, 128/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52.. OZ člen 191.
poklicno zavarovanje - zavrženje tožbe - prosto razpolaganje strank z zahtevki - plačilo nadurnega dela - odpoved zahtevkom
Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva vključitev v obvezno dodatno zavarovanje in posledično plačilo prispevkov iz tega zavarovanja, pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Zavzelo je pravilno stališče, da zahtevek tožnika za prijavo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta s A. d. d., v B. za čas od 1. 10. 2012 dalje in plačilo prispevkov poklicnega zavarovanja ni čista denarna terjatev, ki bi jo lahko delavec uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Odločilno dejstvo v tem sporu je v tem, da je tožnik večkrat podpisal izjave (nazadnje ob prejemu obvestila o regresu za leto 2016, ko je prečrtal pripis, da podpisuje samo prejem regresa), da so vse zapadle obveznosti tožene stranke do njega poravnane in da med strankama ni odprtih terjatev, bistveno stališče pa je v tem, da takšne izjave same po sebi niso nedoločne in posledično neveljavne. Gre za materialnopravno presojo izjav v listinah, zato izpoved tožnika, da ni vedel, kaj podpisuje, ne more biti odločilna. Glede na izrecni pripis na listinah, da spodaj podpisani izjavlja, da ima delodajalec do njega poravnane vse finančne in materialne obveznosti ter da do njega nima odprtih nikakršnih terjatev, ni utemeljeno tožnikovo zatrjevanje, da je s podpisom zgolj potrjeval prejem regresa. Tožnik ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjav, da so vse (zapadle) obveznosti tožene stranke do njega poravnane. V navedenem ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadurnega dela.
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.
odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe - delna izpolnitev zahtevka - upravnik - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - prenakazilo prejetih sredstev
Tožeča stranka je tožbo sicer res delno umaknila zaradi plačil tožene stranke, vendar pa ta s plačili ni (delno) izpolnila zahtevka. Teh plačil namreč ni izvedla v svojem imenu in za svoj račun (iz svojega premoženja), temveč je vseskozi poudarjala, da plačuje v imenu in za račun etažnih lastnikov, oziroma da tisto, kar prejema od etažnih lastnikov, prenakazuje naprej tožeči stranki. Čeprav je torej tožeča stranka prejela nakazila iz računa tožene stranke (ki je upravnica), jih je prejela v imenu in za račun etažnih lastnikov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožena stranka (v svojem imenu in za svoj račun) delno izpolnila iztoževano terjatev, zaradi česar naj bi bilo treba delne umike tožbe šteti za uspeh tožeče stranke.
dokazni predlog - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - mobilni telefoni - video posnetek kot dokaz
Storilec sodišču tudi očita, da je na obravnavi zaman poskušal predočiti videoposnetek incidenta kot dokaz, kjer je jasno videti in slišati policista B. B., na kakšen način mu je kot storilcu želel predočiti kazen oziroma kako mu je z grožnjo s sodiščem odvzel pravico do razjasnitve obtožbe. Tudi ta smiselno zatrjevana kršitev pravice storilca do poštenega postopka in možnosti izvedbe dokazov v svojo korist, v spisovnem gradivu ni izkazana, saj niti iz zahteve za sodno varstvo, niti iz zapisnikov o zaslišanju storilca in prič ne izhaja, da bi storilec predlagal pregled videoposnetka, ki naj bi nastal v obravnavanem dogodku. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi ob upoštevanju načela materialne resnice sodišče ni bilo dolžno izvesti tega dokaza
ZDR-1 člen 39, 39/1, 40, 40/1, 40/2.. OZ člen 131.
odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovedi - vzročna zveza - konkurenčna prepoved - elementi odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti podani vsi štirje elementi kumulativno - protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda. Ker je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da se pogodba z dne 7. 5. 2015 ni izvrševala, je pravilno sklepalo, da ni podana vzročna zveza med ravnanjem toženca in zatrjevano škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki. Ker tožeča stranka ni več pogodbeno sodelovala z I. d. o. o. glede trženja prenosnih kapacitet, zato vtoževanih zneskov, ki jih je prejela družba J. d. o. o., tožeča stranka ne bi prejela izplačanih. Zato je že zaradi tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
denarna odškodnina - deljena odgovornost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče je upoštevalo, da je tožnik star 36 let, poškodba vpliva na njegovo poklicno udejstvovanje, saj se v glavnem ukvarja s fizičnim delom, kmetovanjem. Poškodba se nanaša na desno roko, ki je tožnikova dominantna, tožnik pa bo te nevšečnosti trajno trpel. Sodišče je upoštevalo, da je tožnik oviran pri življenjskih aktivnostih, ki so zanj pomembne z vidika ohranjanja socialne povezanosti.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obdolženčevega materialnega stanja pravilno upoštevalo, da obdolženec živi v skupnem gospodinjstvu s staršema ter mlajšim bratom, ki je sicer že polnoleten vendar ni v rednem delovnem razmerju, in je postopalo pravilno, ko je ugotavljalo dohodke vseh družinskih članov, ki so jih prejeli v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila stroškov postopka.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 50, 221, 221/1, 239, 239/5. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
insolventnost - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja - razlogi za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti
Dolžnik lahko domnevo trajnejše nelikvidnosti iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP izpodbije le, če izkaže, da ima dovolj likvidnih sredstev za poplačilo svojih obveznosti in ne katerega koli premoženja, kot to meni pritožnik. Tega pa dolžnik ni izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00053556
ZUreP-2 člen 206, 299. ZUreP-1 člen 105. OZ člen 82. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-8. ZDavP člen 58, 59.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni ureditvi spornega razmerja sta namreč sklenili upoštevajoč, da bo popolna odškodnina določena z upoštevanjem sledečih parametrov: na osnovi cenitve neodvisnih sodnih cenilcev ustrezne stroke, ki bodo pri vrednotenju zemljišč upoštevali tržno vrednost nepremičnine, namensko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, na podlagi katerega je bila nepremičnina namenjena za graditev mejnega prehoda ter dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka, brez izboljšav, ki jih je financirala nasprotna udeleženka.
Pritožbeno sodišče ocenjuje postopek obravnavanja izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev za izredno natančen, skrben in razumevajoč do predlagateljevih pripomb, ki so velikokrat presegale potrebno natančnost, zlasti pri presoji primerljivih prodaj in zahtevane podrobnosti njihove analize. Ni res, da se izvedenec ni opredelil do vprašanj v zvezi z – v prvi in drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja uporabljenimi – korekcijskimi faktorji.
Predmet cenitve je stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka.
V času odpovedi zahtevkom še ni veljal ZUreP-2, ki poslovno škodo izrecno omenja kot škodo zaradi razlastitve (206. člen ZUreP-2). V času sklepanja Izvensodne poravnave veljaven ZUreP-1 je v 105. členu kot sestavine odškodnine omenjal stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Pravilno je sklepanje, da 12. člen Izvensodne poravnave, ki določa še sporni del odškodnine, ne vključuje škode v zvezi z odstranjenima panojema, zabojnikom. To določilo se izrecno sklicuje na tržno vrednost nepremičnine, zato tudi jezikovna razlaga privede do enakega zaključka. Izgubljeni dobiček kot izpad dohodka zaradi nezmožnosti oglaševanja na roto panoju in izguba možnosti oddajanja zabojnika v najem, kar predlagatelj uveljavlja v tem postopku, zato ni sestavni del odškodnine, za katero sta se predlagatelja dogovorila, da je, kolikor presega znesek 91.442,00 EUR, še sporna.
Pritožniku je prisojen bruto znesek odškodnine, vendar zaradi davčne obveznosti lahko dobi zmanjšan, neto znesek. Obračun davčnega odtegljaja ni predmet tega nepravdnega postopka. V trenutku odločanja niti obstoj niti višina davčne obveznosti nista znani, saj davčna obveznost nastane šele s trenutkom plačila odškodnine (58. in 59. člen ZDavP). Razmerje med predlagateljem in državo glede plačila davščin je upoštevano s tem, da je upoštevan pribitek v višini 7 % - zaradi razlastitve.
Ker so stališča udeležencev glede dogovora o plačilu zamudnih obresti sporna, je vsebino dogovora glede ne/plačila zamudnih obresti treba ugotavljati. Izvensodna poravnava je le eden od dokazov, s katerimi udeleženca dokazujeta dogovor glede plačila zakonskih zamudnih obresti; njena jezikovna razlaga (prvi odstavek 82. člena OZ) je le ena od možnosti za ugotovitev vsebine dogovora o zamudnih obrestih. Zgolj jezikovna razlaga sklenjene Izvensodne poravnave ne zadošča. Skupni namen pogodbenikov je (lahko) ugotovljiv tudi iz vsebine pogajanj, torej iz listin, na katere se sklicuje predlagatelj in iz izpovedi pogodbenikov ter prič, ki so pri pogajanjih ali sklepanju izvensodne poravnave sodelovali3. Ker se sodišče prve stopnje do teh dokazov ni izreklo, je kršena pravica do izjave, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DZ člen 135, 136, 136/1, 141, 141/8. URS člen 22, 25.
odločanje o stikih z otrokom - drug izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok.
ZPP člen 17. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 13/2, 14, 15, 16. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 965.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - splošna in posebna pristojnost - stalno prebivališče - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - prometna nesreča - premoženjska in nepremoženjska škoda - avtomobilska odgovornost - Hrvaška - pravo EU
Sodišče, ki je splošno pristojno za eno od toženih strank, je lahko pristojno tudi za ostale tožene stranke, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj. Ključna je torej splošna pristojnost, tj. pristojnost po stalnem prebivališču (oziroma sedežu) ene od toženih strank, ne pa kakršnakoli (npr. posebna) pristojnost.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 20.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - upoštevno obdobje - nepremičnina v zasebni lasti - historični izpisek iz zemljiške knjige - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - ogroženost preživljanja
Pri odločanju o delni taksni oprostitvi in obročnem plačilu je sodišče pravilno upoštevalo, da mora tožniku po plačilu sodne takse mesečno ostati najmanj znesek 804,36 EUR, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Če stranka mesečno ne razpolaga z navedenim zneskom, se po drugem odstavku 13. člena ZBPP šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo.
zavrženje tožbe zaradi neizkazanega pooblastila - tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila - poziv na predložitev pooblastila - opustitev predložitve pooblastila - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - prepozna predložitev pooblastila - popravni sklep - očitna pisna pomota - pisna pomota v uvodu odločbe - pritožba zoper popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - naknadno sosporništvo na aktivni strani
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 18. 3. 2009 tožba tožnika A. A. zavržena, ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila za Odvetniško družbo B., ki je vložila tožbo. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen dne 14. 4. 2009. Sprememba, ki jo je v uvod sodbe vnesel popravni sklep, ni očitna pisna pomota. V konkretnem primeru ne gre za napako, ki bi nastala pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa, temveč za vsebinsko odločitev, ali se je s predložitvijo pooblastila tožeči stranki pridružil nov tožnik oziroma, ali je s predložitvijo pooblastila odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožba tožnika A. A. zavržena.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 189, 189/3, 189/4. ZZZDR člen 59, 59/2. DZ člen 74, 74/2.
objektivna sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - skupno premoženje bivših zakoncev - litispendenca - spor o obsegu skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zakonska domneva - načelo enotnosti skupnega premoženja - napotitev na pravdo - istovetnost tožbenega zahtevka - odločanje o isti stvari - nedoločen tožbeni zahtevek - nepopolna tožba
S tožbo na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni treba zajeti vsega premoženja. Velja, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju.
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži, je treba nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. To pomeni, da se delež posameznega zakonca določa na skupnem premoženju kot celoti in ne na posameznih premoženjskih enotah, ki tvorijo skupno premoženje.
Zakonec lahko v ločenih pravdah uveljavlja (nov) zahtevek na ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar pa bo določitev deležev na njem v prvem postopku učinkovala in zavezovala v naslednji pravdi, katere predmet bo druga stvar, ki prav tako spada v skupno premoženje.
S spremembo tožbe, torej z uveljavljanjem dodatnega zahtevka poleg obstoječega (da se ugotovi, da je delež na skupnem premoženju pravdnih strank enak), bi prišlo do nastopa litispendence.
Sodna odločba o deležih po naravi stvari vedno vsebuje odločitev o deležih obeh zakoncev na skupnem premoženju, (ne glede na to, katere stvari in/ali premoženje ima sodišče pred očmi pri ugotavljanju deležev), saj mora biti ta skupaj 100%. S tem, ko sodišče enemu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - nevložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine
Ker toženec ni plačeval najemnine in obratovalnih stroškov, kot se je zavezal v najemni pogodbi, mu je tožeča stranka po opominu utemeljeno odpovedala najemno pogodbo in zahtevala izpraznitev stanovanja. Pritožbeno sodišče razume stisko toženca ob nastali zdravstveni situaciji, vendar pa bi se toženec moral poslužiti možnosti, ki mu jo v takšni situaciji daje SZ-1 v določbi prvega odstavka 104. člena (sprožitev postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ob hkratnem obvestilu o tem lastniku stanovanja).
ZLNDL člen 3, 3/1. ZSpo člen 64, 64/2. ODZ paragraf 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - lastninjenje po ZSpo - lastninjenje nepremičnine v uporabi športnega društva - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pravica do kontradiktornega postopka - enako varstvo pravic v postopku
V primerih, ko je društvo že pred uveljavitvijo ZSpo imelo na športnih objektih lastninsko pravico, lastninjenje in pravica lokalne skupnosti, da objekt razglasi kot objekt lokalnega pomena, ni mogla priti v poštev. Lastninjenju po ZSpo so lahko podvržene le nepremičnine, na katerih niso stali objekti v zasebni lasti. Za nepremičnine, ki se niso lastninile po ZSpo, pride v poštev lastninjenje po ZLNDL.
Sodišče prve stopnje je lastninsko pravico tožeče stranke na spornih nepremičninah presojalo zgolj z vidika pripadajočega zemljišča h gostišču M., ki pa ni bila edina podlaga, na kateri je tožeča stranka temeljila svoj tožbeni zahtevek. Zatrjevala je, da je do formalnega prenosa pravice uporabe nanjo kot dejanskega uporabnika spornih nepremičnin prišlo na podlagi (konkretno opredeljenih) upravnih odločb. Navedene trditve pomenijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, ki je sodišče prve stopnje ni obravnavalo. Ker se sodišče prve stopnje do navedb in predlaganih podlag tožeče stranke ni opredelilo, ji je odvzelo možnost vsebinskega obravnavanja pred sodiščem ter s tem kršilo 22. člen Ustave RS. Enako varstvo pravic (22. člen Ustave) zahteva tudi, da sodišče svojo odločitev ustrezno obrazloži.
Ker je bila sodna taksa plačana na način in v roku, kot izhaja iz plačilnega naloga, se šteje, da je bila plačana na dan, ko je sodišče denarna sredstva prejelo na svoj račun. Fikcija umika pritožbe je zato nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse, ki je bila plačana pravočasno in v ustrezni višini.
najemna pogodba - izselitev najemnika - neplačevanje najemnine in stroškov - solidarna obveznost dolžnikov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba izreka na drugi stopnji
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka najemne pogodbe ni odpovedala, prav tako ni obvestila lastnika stanovanja o tem, da v stanovanju več ne živi oziroma predlagala iz tega razloga sklenitev aneksa. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi navedlo, da socialna stiska tožene stranke ne more vplivati na dolžnost plačila obveznosti, h katerim se je zavezala s sklenitvijo najemne pogodbe.
ZPP člen 409, 409/4. ZZZDR člen 107. DZ člen 290. ZNP-1 člen 216.
uporaba zakona - veljavnost zzzdr - prehodne določbe ZNP-1 - uporaba zakona o pravdnem postopku - navzkrižje koristi staršev in otrok - postavitev posebnega zastopnika otroku - vloga posebnega zastopnika
V primeru, kadar si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, sodišče otroku postavi posebnega zastopnika. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.
Z izpodbijanim sklepom bo tožnica kot mati res omejena v pravici do uveljavljanja dekličinih koristi, vendar pa je ta poseg po mnenju pritožbenega sodišča dopusten, ker se je pojavil dvom, ali je zakonita zastopnica, zaradi izredno negativnega odnosa do dekličinega očeta, pri odločitvah, ki jih sprejema, sposobna dati prednost koristim deklice po stikih z očetom in čim hitrejšem zaključku tega postopka pred lastnim, morda tudi utemeljenim nezadovoljstvom z očetom svojega otroka.