URS člen 19, 35. ZDZdr člen 30, 71, 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/2, 78, 78/1.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev psihiatričnega zdravljenja - pasivno ravnanje
Za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni potrebno aktivno ravnanje osebe, pač pa je v primeru poslabšanja njenega psihičnega zdravstvenega stanja zaradi lastne opustitve predpisane terapije dovolj, da bi z opustitvijo pridržanja bilo ogroženo njeno zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njej sami. Zato sodna praksa opustitev predpisane terapije v primeru diagnosticiranih psihičnih motenj in bolezni šteje za ogrožanje lastnega zdravja.
odvzem pravice do stikov z otrokom - načelo najmilejšega ukrepa - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča - izločitveni razlog
Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa.
šolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - selitev v tujino - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do svobodne izbire prebivališča - želje otroka - nepoznavanje tujega jezika
Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.
Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave.
pravice in dolžnosti staršev - postavitev otroka pod skrbništvo - kolizija interesov - kolizijski skrbnik otroka
Otroka v sodnem postopku zastopajo starši, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 145. člena DZ). Center za socialno delo ni zaznal potrebe po omejitvi starševske skrbi materi in postavitvi mld. A. A. pod skrbništvo. Zato je potrebno skrbno presoditi, ali v okoliščinah konkretnega primera obstaja kolizija interesov med materjo in sinom. Z imenovanjem kolizijskega skrbnika namreč sodišče lahko neutemeljeno poseže v ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev (54. člen URS).
pogodba o leasingu motornega vozila - prenos pogodbe o leasingu - prenos lastništva - nemožnost izpolnitve - naknadna nemožnost izpolnitve - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - ničnost - delna ničnost - nemogoča obveznost - nemogoč predmet
Prvi odstavek 117. člena OZ ureja posledice krivdne naknadne nezmožnosti izpolnitve. V obravnavni zadevi obveznosti prenosa leasing pogodbe že od vsega začetka ni bilo mogoče izpolniti (torej ni šlo za naknadno nezmožnost izpolnitve), ker je za prenos pogodbe skladno z določilom 122. člena OZ potrebna privolitev pogodbene stranke - leasingodajalca, torej je bil predmet obveznosti nemogoč.
V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Ker tožeča stranka po pozivu sodišča predloga ni dopolnila, je bil ta nepopoln in neprimeren za obravnavo tudi v času odločanja z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi ga zato moralo zavreči.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - podaljšanje ukrepa - zanemarjanje mladoletne osebe - kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - pravnomočna obsodba - mnenje otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Pri materi bi tako otrok, ki sicer sploh ne želi živeti pri materi, bil ogrožen in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v obravnavanem primeru podaljšalo že izrečen ukrep odvzema otroka staršem z namestitvijo v rejništvo, kar je v korist otroka.
sklep skupščine družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine - vodenje - skupščina - plačilo - nadzorni svet - predsednik nadzornega sveta
Za izvolitev predsednika skupščine po ZGD-1 zadošča navadna večina glasov, razen če bi družbena pogodba določala drugačno večino.
Na podlagi pravila 284. člena ZGD-1, da morajo biti izplačila članom nadzornega sveta v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe, je treba presojati tudi, ali je plačilo predsednika nadzornega sveta v sorazmerju s plačilom preostalih članov nadzornega sveta, upoštevaje primerjavo v obsegu nalog. Čeprav je funkcija predsednika nadzornega sveta pomembna in ima predsednik večji obseg nalog od preostalih članov, ta odstop ni tolikšen, da bi opravičeval 10-kratnik nagrade.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
V primeru, ko sodišče po poteku preizkusnega roka ugotovi, da ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen, mora pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti le, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Upnica v pritožbi obširno opisuje dolžnikova ravnanja, s katerimi utemeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, vendar bi ta dejstva utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, to je, če bi do poteka preizkusnega obdobja vložila ugovor proti odpustu obveznosti.
ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 15, 15/3, 22, 39.
kaznovanje odvetnika - denarno kaznovanje - svoboda izražanja odvetnika - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - tehtanje pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - dejanska podlaga - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - višina denarne kazni
Kletvica "pizda", ki jo je v konkretnem primeru na naroku izrekel pritožnik, ustreza opisu absolutno neprimerne in popolnoma nedostojne izjave, saj je ta do te mere vulgarna in groba, da na sodišče v nobenem primeru ne spada. Uporabljeni izraz je že a priori oziroma absolutno nedopusten, ne glede na dejansko ozadje zadeve. Ta uporabljena beseda je presegla mero, ki je še sprejemljiva z vidika varovanja ugleda sodstva. Zato tudi ni odločilno, če izrečena kletvica ni bila usmerjena v sodnico oziroma v nikogar od tam prisotnih.
Upoštevaje materialnopravno stališče ESČP, da je dopustna tudi ostra kritika dela sodišča oziroma sodnikov, ter da mora imeti pritožnik možnost dokazati dejansko podlago za izrečeno, bi moral tudi po presoji višjega sodišča pritožnik imeti možnost, da se v zvezi s tem delom svojih, na naroku podanih navedb, izjavi že pred izdajo izpodbijanega sklepa.
razveljavitev sklepa - ustavitev kazenskega postopka - fikcija umika predloga - navzočnost oškodovanca - neupravičen izostanek z naroka - pravilnost vročitve - podpis na vročilnici - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
V kolikor se izkaže, da podpis na povratnici dejansko ni oškodovančev oziroma v primeru, da sodišče prve stopnje ne bo moglo brez dvoma zaključiti, da je oškodovanec podpisnik izpostavljene povratnice, bo moralo vnovič razpisati glavno obravnavo.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust - ugoditev pritožbi
Glede na vse te okoliščine ter ob poudarjenem procesnem vodstvu, ki ga sodišču nalaga 6. in 7. člen ZNP-1, sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki bi omogočali prepričljivo odločitev o odpustu oziroma o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - želje varovanca - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme, ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta/premeščena; pri določitvi pa upošteva želje in osebne okoliščine ter morebitni predlog najbližje osebe (79. člen ZDZdr).
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 343/4. ZDZdr člen 30, 30/1, 65, 65/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - odločanje v ponovljenem postopku - odpust z zdravljenja - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Z izpodbijanim sklepom se je predmetni nepravdni postopek končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere je bil voden, najbolj ugoden. Nasprotna udeleženka s pritožbo v ničemer ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti tako, da bi bila zanjo bolj ugodna. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, zanjo nima pravnega interesa, zato je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
ZDZdr člen 60, 61, 61/1, 67, 67/3, 68, 75, 75/4, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - predlog za podaljšanje - postopek, ki teče po uradni dolžnosti - označba stranke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost podružnice pravne osebe - pravna sposobnost poslovne enote - odpravljiva procesna pomanjkljivost - pooblastilo za zastopanje - predložitev pooblastila - vpogled listin - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - starostna demenca - nujni primeri - časovna omejenost ukrepa - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - učinek pravnomočnosti sklepa - tek pritožbenega roka
Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00086748
ZIKS-1 člen 12, 12/1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - alternativna izvršitev kazni zapora - osebnostna urejenost obsojenca - zaposlitev - pogoji za ugoditev predlogu
Sodišče prve stopnje je vpogledalo v podatke registra ZZZS in je opravilo poizvedbe pri delodajalcu in na podlagi navedenega ugotovilo, da obsojenec v času podaje predloga formalno ni bil zaposlen, v vsakem primeru pa tudi ni toliko osebnostno urejen, da bi se ugodilo njegovemu predlogu. Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pa ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.Tudi po presoji drugostopenjskega sodišča bo le prestana kazen zapora v zavodu za prestajanje kazenskih sankcij na obsojenca vplivala dovolj vzgojno, da bo doumel, da mora prevzeti odgovornost za svoja ravnanja.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - nastanek neznatne škode - lastninska pravica na nepremičnini - izvrševanje lastninske pravice - razpolaganje z nepremičnino
Tako kot predpostavka verjetno izkazane nevarnosti razpolaganja s premoženjem (drugi odstavek 270. člena ZIZ) tudi predpostavka neznatne škode služi vzpostavitvi ravnotežja med upnikovo pravico do sodnega varstva in dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Sodišče je v presoji pravilno izhajalo iz vsebine lastninskih upravičenj glede na naravo stvari in pravic, ki so predmet zavarovanja. Ključna za presojo tako ni bila ohranitev možnosti pridobivanja dohodkov za preživljanje, ampak ohranitev nadaljnjega izvrševanja lastninskih upravičenj na način, kot so jih toženci izvrševali pred izdajo začasne odredbe.
Po utrjenem stališču ustavnosodne presoje se v razmerjih med prirejenimi subjekti tehtanje nasprotujočih pravic opravi po metodi praktične konkordance in ne testa sorazmernosti. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake od nasproti si stoječih pravic zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve človekove pravice drugega. Presoja terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.