SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 46.
plača
Četudi je tožena stranka obračunala plače nad izhodiščnimi plačami, je tožnik upravičen do razlike v plači glede na plačo, obračunano po določbah veljavne podjetniške kolektivne pogodbe, saj tožena stranka pri obračunu plače ni dosledno upoštevala meril in kriterijev, ki jih je sama določila.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 261, 261/1, 261/3, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VIII, 2/VIII-1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 14, 36, 36/7.
telesna okvara – invalidnina – funkcije hrbtenice
Ker pri tožniku ni podana popolna gibljivost enega ali več segmentov hrbtenice oziroma popolna izguba funkcije, temveč le zavrta gibljivost, ni podana telesna okvara in nima pravice do invalidnine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066576
ZP-1 člen 69, 69/2, 115, 115/2, 163. ZVCP-1 člen 132.
odločanje višjega sodišča o pritožbi – pravica do obrambe – zaslišanje obdolženca – vabilo – opozorilo o prisilni privedbi – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca.
subjektivne meje pravnomočnosti - učinkovanje sodne odločbe med strankami – načelo kontradiktornosti – spor majhne vrednosti
Sodna odločba učinkuje med strankama (inter partes) in tudi pravnomočnost se nanaša nanje. Le s tako razlago pravnomočnosti je zagotovljena kontradiktornost, ki je temeljno pravilo pravdnega postopka.
ZDR člen 34, 35, 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 130. KZ člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija
Tožnik je zavestno opustil svojo dolžnost sporočiti toženi stranki spremembo prebivališča in jo tako pustil v zmoti z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, torej večje povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kot bi mu dejansko pripadalo. S takšnim ravnanjem je uresničil vse znake kaznivega dejanja goljufije in je zato podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako po 1. kot po 2. alinei 1. odst. 111. čl. ZDR.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – denarna odškodnina - valorizacija delnih plačil – ustaljena sodna praksa – obresti
Denarna odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja le izjemoma - kadar je zmanjšanje aktivnosti močnejše intenzivnosti, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Tako stališče je v sodni praksi ustaljeno.
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od pogodbene kazni odvede zakonsko predpisane dajatve, gre za storitveno obveznost, torej za nedenarno obveznost ter za t.i. nenadomestno dejanje, saj ga lahko opravi le dolžnik.
Obveznost izplačila neto razlike pogodbene kazni predstavlja denarno obveznost, torej dajatveno obveznost, katere predmet je plačilo določene denarne vsote.
Ker gre za sredstvo izvršbe, izrek denarne kazni nima nekega samostojnega temelja, temveč je njen izrek odvisen od obstoja obveznosti iz izvršilnega naslova in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Sklep o izvršbi skupaj s predlogom predstavlja celoto, zato ni razloga, da bi sodišče v sklepu o izvršbi še posebej odločalo o predlogu za izrek denarne kazni. Ker je upnikovemu predlogu s sklepom v celoti ugodilo, je s tem hkrati upoštevalo navedeno sredstvo izvršbe, to pa je v predmetni zadevi izrek denarne kazni. Pri tem ne gre za izrek denarne kazni po 33. členu ZIZ, temveč za dovolitev izvršbe skladno s 226. členom ZIZ.
odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - zanemarjanje dolžne skrbnosti delodajalca – dolžnost delodajalca, da pouči delavca o ravnanju s pripomočki – uporaba triopan znaka
Zavarovanec tožene stranke je zanemaril dolžno skrbnost, ki se od njega pričakuje. Šele, ko je policist seznanjen z rokovanjem s triopan znakom, je moč sprejeti trditev tožene stranke, da gre pri uporabi triopan znaka za razmeroma enostavno opravilo, ki izključuje odgovornost zavarovanca tožene stranke.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065627
SPZ člen 153, 154. ZPP člen 180, 343, 343/1, 343/3, 336. ZPPSL člen 103.
zavarovanje tujega dolga – hipotekarna tožba - obstoj s hipoteko zavarovane terjatve – akcesornost zastavne pravice – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – sklepčnost tožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožbe
V hipotekarni tožbi mora tožnik zatrjevati obstoj zavarovane terjatve. Če iz tožbenih trditev sledi, da s hipoteko zavarovana terjatev ne obstoji, tožba ni sklepčna. Tako tožbo je treba zavrniti, kljub temu, da po zemljiškoknjižnih podatkih hipoteka formalno še obstoji, saj materialne podlage za njen obstoj ni.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka premoženje, hkrati pa, da tožena stranka ni izkazala, da tega premoženja ne more vnovčiti in plačati sodne takse. Tožeča stranka v predlogu za oprostitev sodne takse tudi ni pojasnila, kako bi bila zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068127
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 299, 299/2.
trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Pritožnica je očitno zmotno prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje že na podlagi predložene dokumentacije (odškodninskega zahtevka z dne 31.8.2005 in pritožbe z dne 30.1.2006) priznati obresti od v tožbenem zahtevku uveljavljanih datumov. Dokazi trditev ne nadomeščajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženec v zamudi šele od prejema tožbe.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – presoja pravnomočnosti s strani pritožbenega sodišča
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen. Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
dedna pravica – izpodbijanje dedne pravice – sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti
Pritrditi je pritožbi, da pravni pojem sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti ne pomeni, da morata zakonca skleniti kakšen poseben sporazum (sporazum kot pogodbo), ampak zadošča njuna obojestranska volja za trajno prenehanje njune življenjske skupnosti, ki je lahko, in tudi je največkrat dejansko izražena s konkludentnimi dejanji.
predlaganje dokazov – prekluzija dokaznega predloga za zaslišanje priče – pravočasnost dokaznega predloga – nadomestitev dokaznega predloga za zaslišanje priče s predlogom za zaslišanje druge priče
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. H., ki ga je tožeča stranka predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo. Spoznanje tožeče stranke, da predlagana priča F. K. najbrž ne bo izpovedovala ničesar v korist tožeče stranke, tožečo stranko ne opravičuje, da umakne predlog za zaslišanje takšne priče in namesto nje predlaga zaslišanje druge.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068082
ZOZP člen 15. OZ člen 925.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovanje traktorja - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - obseg zavarovalnega kritja
Obvezno zavarovanje v prometu in na to zavarovanje vezano zavarovanje AO-plus se ne razširja na primere, ko vozilo, ki lahko opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 148. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba izvršbe – sklep o izvršbi
Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine, izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.