Hoja po lakiranemu parketu ni nevarna, zato lakiran parket ne predstavlja nevarne stvari, zaradi katere bi bila podana objektivna odgovornost tožene stranke. Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon (drugi odstavek 154. ZOR, sedaj enako drugi odstavek 131. člena OZ) pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Običajna nevarnost, katerim je izpostavljen človek tako rekoč na vsakem koraku, ne pomeni objektivne odgovornosti. Ob definiranju kaj je nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost, upoštevaje vse okoliščine primera, gre za takšno nevarnost, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
pogodba o zaposlitvi – pogodbena kazen – razlaga pogodbe
Ker je določilo pogodbe o zaposlitvi o pogodbeni kazni za primer, če toženec ne bi nastopil dela, jasno, ne potrebuje posebne razlage, temveč se uporabi tako, kot je zapisano.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 8.
Ker sklep nima razlogov o potrebnosti stroškov za plačilo dela izvršitelju, mora pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR člen 13, 16, 18, 18/1, 204. OZ člen 86. ZGD člen 35.
pogodba o zaposlitvi – prokurist – ničnost – aktivna legitimacija
Delodajalec kot tožeča stranka v individualnem delovnem sporu za tožbo s tožbenim zahtevkom za ugotovitev, da toženec pri njej ni nikoli bil v delovnem razmerju, in za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, nima aktivne legitimacije.
Prokuristka, ki je bila vpisana v sodni register je lahko v imenu delodajalca podpisala pogodbo o zaposlitvi. Če je pri tem ravnala v nasprotju z usmeritvami in voljo direktorja, to ni razlog za ničnost pogodbe o zaposlitvi.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje stranki naloži, da založi predujem za izvedbo dokaza z zaslišanjem sodnega izvedenca, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena, četudi vsebuje sklep zmotni pravni pouk o možnosti pritožbe.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnici je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno očitala le kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ne pa tudi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (čeprav se je sklicevala tudi na ta odpovedni razlog). Zgolj zaradi te kršitve in ob upoštevanju tožničinega dvajsetletnega vestnega dela pa ni mogoče šteti, da delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 154, 154/1, 157, 316, 316/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka
Ker delavec lahko doseže ugotovitev nezakonitosti odpovedi le po sodni poti, je bila tožba tožnice (noseče delavke) za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebna. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki, ki je tožbeni zahtevek pripoznala, utemeljeno naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.
sklep o ustavitvi postopka – umik tožbe – sodna poravnava
Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka ni zakonit, ker tožničine ponudbe za sklenitev sodne poravnave, na podlagi katere bi tožnica ob soglasju s toženo stranko umaknila tožbo, ni mogoče šteti za umik tožbe.
ZDR člen 31, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opravičljiva zmota
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi prilastitve stvari (odpadnega materiala) bi bila nezakonita, le če bi bil tožnik v opravičljivi zmoti, torej le če bi misli, da stvari niso last tožene stranke, da so njegova ali nikogaršnja last.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sorazmerni del dopusta
Tožnici je za leto 2008 pripadlo sedem dni dopusta, ker ji je delovno razmerje prenehalo pred 1. 7. 2008. Teh sedmih dni letnega dopusta ni izkoristila, saj ji zaradi pomanjkanja zaposlenih tega stranka tega ni omogočila, tako da je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust utemeljen.
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od 6. 5. 2009, kar pomeni, da je šele 6. 11. 2009 izpolnil pogoj neprekinjene zaposlitve več kot šest mesecev, s čimer je pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za to leto in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Z dopolnilno sodbo se dopolnjuje le odločitev sodišča, ki je razvidna iz izreka sodbe, in ne obrazložitev sodbe.
Znesek, ki ga je na račun odškodnine toženka že plačala, je treba valorizirati, saj gre pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo za denarno zadoščenje, ki se odmerja po cenah na dan izdaje sodbe.
S tem, ko je tožnica nekaj dni pred zaključkom bolniškega staleža opravila krajše vožnje z osebnim avtomobilom, ko je obiskovala zdravstveni dom zaradi injekcij, obenem pa se je odpeljala v trgovino in na sestanek, ni zlorabila bolniškega staleža. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni utemeljena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka s tožnico sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo (sicer za različni delovni mesti zastopnik začetnik I in zastopnik začetnik II), katerih neprekinjeni čas trajanja je bil daljši kot dve leti, je tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
vzgoja in izobraževanja – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka bi morala pri odmeri odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati vso tožnikovo delovno dobo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kljub temu, da je med prvo in drugo zaposlitvijo poteklo dalj časa, ker je skladno s panožno kolektivno pogodbo višina odpravnine vezana le na leta dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Za soposest gre tedaj, če poseduje stvar več oseb skupaj tako, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko (integralno) oblast na celotni stvari ali pa če vsak od njih poseduje določen del stvari. Način in obseg uporabe nepremičnine tretjetoženke ne predstavlja soposesti njene nepremičnine, ampak ustreza vsebini stvarne služnosti. Posestno varstvo imata zato lahko le v obsegu zatrjevanega dejanskega izvrševanja hoje in voženj za zatrjevane potrebe svojih nepremičnin. Zatrjevana hoja in vožnja po trasi poti je torej v razmerju do soposesti nekaj manj.
Kot motitveni poseg označujemo nedopustno vznemirjanje, ki preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje posestnega upravičenja. Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja. Da bo podano motenje mora imeti sprememba dejanskega stanja ekonomski in praktični pomen.
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – prodaja premoženja za zagotovitev sredstev za plačilo sodnih taks
Predlogu tožene stranke na oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, saj ne glede na njeno slabo likvidnostno in finančno stanje, iz njene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima sredstva v višini 41.065,00 EUR. Ker ni dokazala, da nima hitro prodajljivih sredstev ter da vse premoženje potrebuje za svoje poslovanje, je sodišče sklenilo, da bo sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovila s prodajo svojega premoženja.