Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 13, 22, 25, 249. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – sprememba lastnosti zavarovanca
Tožnik, ki je že pravnomočno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo na podlagi 22. člena ZPIZ-1, kljub pravnomočni sodbi o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji v delovno razmerje, za isto obdobje ne more spremeniti podlage zavarovanja v delovno razmerje po 13. členu ZPIZ-1.
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki ni postopal skladno s sklepom sodišča in nepopolne oziroma nerazumljive vloge ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, zakonito zavrglo.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – prodaja premoženja za zagotovitev sredstev za plačilo sodnih taks
Predlogu tožene stranke na oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, saj ne glede na njeno slabo likvidnostno in finančno stanje, iz njene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima sredstva v višini 41.065,00 EUR. Ker ni dokazala, da nima hitro prodajljivih sredstev ter da vse premoženje potrebuje za svoje poslovanje, je sodišče sklenilo, da bo sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovila s prodajo svojega premoženja.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
predpravdni zahtevek – stroški postopka – stroški potrebni za pravdo
Stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka so del pravdnih stroškov. Kot druge storitve je tudi njegovo sestavo treba vrednotiti skladno z vrednostjo zadeve.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ob nedvoumnem določilu ZST-1 glede nastanka taksne obveznosti in učinka sklepa o oprostitvi plačila taks, ob izrecnem opozorilu tožnika o posledicah neplačila takse in ob dejstvu, da ima tožnik ves čas tega pravdnega postopka kvalificirano pooblaščenko, je pravilen zaključek, da tožnik roka za plačilo sodne takse ni zamudil iz opravičenega vzroka.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli med drugim, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060718
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 254.
razmerje staršev in otrok - korist otroka - stiki – izvrševanje stikov prek pisem – odklanjanje stikov s strani otroka - dokazovanje z izvedenci – angažiranje novega izvedenca
Presoja ustreznosti določenega izvrševanja stikov preko pisem.
ZPP ne predvideva ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci. Sodišče je dokaz z izvedencem izvedlo, strankam pa omogočilo, da se o njem izjasnijo. Po dveh dopolnitvah izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenca je bilo izvedeniško mnenje jasno in razumljivo.
Presoja pridobitve lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057689
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZOR člen 154, 172. ZGD člen 416, 417, 418, 428, 436, 438, 450, 580. ZFPPod člen 37. ZSReg člen 31, 33. ZPP člen 4.
odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – vzročna zveza - normativna protipravnost – legislativna protipravnost – vpis osnovnega kapitala – sprememba družbene pogodbe – načelo neposrednosti
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra, ker svoje organiziranosti ni uskladila z ZGD – ne zatrjuje se niti sklic skupščine zaradi spremembe družbene pogodbe, niti vložitev predloga za vpis sprememb (uskladitve) v sodni register. Škoda, ki naj bi družbeniku nastala zaradi izbrisa, ni v vzročni zvezi z ravnanjem pravdnega sodišča, ki je v postopku, vodenem v zvezi s prodajo poslovnih deležev te družbe, kršilo pravico do sojenja v razumnem roku.
izbrisna tožba – vknjižba v zemljiško knjigo – neveljavnost vknjižbe - vknjižba na podlagi nepopolne listine
Vknjižba lastninske pravice na podlagi nepopolne listine (zaradi česar bi bila izkrivljena resnična vsebina pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) ne bi predstavljala nič drugega kot materialnopravno napačno vknjižbo lastninske pravice. Če pravni naslov za prenos lastninske pravice na toženko ne bi obstajal, bi bila izpodbijana vknjižba neveljavna.
stroški postopka v zemljiškoknjižnem postopku - vpis zaznambe izvršbe – plačilo dolga
Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe ZNP, v nepravdnem postopku pa vsak udeleženec trpi svoje stroške zastopanja.
Pri odločanju o vpisu zaznambe izvršbe se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost – sposobnost za razsojanje
Sposobnost razsojanja pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči.
začasna odredba – spremenjene okoliščine – nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju
Dodatno obremenjevanje nepremičnine, ne glede na razlog, ki ga toženec navaja, nedvomno ne pomeni takšne spremembe okoliščin, zaradi katerih začasna odredba ne bi bila več v smislu 2. odst. 278. člena ZIZ potrebna. Dodatna obremenitev nepremičnine kaže ravno nasprotno, da še vedno obstoji nevarnost nadaljnjega obremenjevanja nepremičnine.