vknjižba služnostne pravice – listina za vpis – presoja pravilnosti potrdila o pravnomočnosti odločbe – načelo formalnosti
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku.
V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da toženca nista solidarno zavezana za izpolnitev obveznosti, temveč odgovarjata vsak za svoj del obveznosti, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka vtoževala solidarno plačilo.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 34, 34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165, 165/3.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
Podlaga za vpis zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika je sklep o izvršbi na poslovnem deležu, pri čemer pa mora registrsko sodišče ne glede na to, da opravlja vpis po uradni dolžnosti opraviti preizkusa po določbi 1. točke 1. odst. 34. člena ZSReg. To pomeni, da mora preizkusiti ali se sklep o izvršbi na poslovnem deležu družbenika nanaša na družbenika, na deležu katerega je izvršilno sodišče odredilo vpis sklepa o izvršbi.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – odgovornost voznikov – postavitev izvedenca
Tožnica v prometni nesreči ni bila udeležena kot voznica vozila, ampak kot sopotnica. Iz tega razloga pri presoji njenih ravnanj oz. opustitev, ki ji jih toženi stranki očitata, ne gre za ugotavljanje njenega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 34, 34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
Za izveden način izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi na pritožnikovem deležu v družbi M., d.o.o. v sklepu o dovolitvi izvršbe ni bilo podlage. Iz izreka citiranega sklepa izvršilnega sklepa izhaja, da je bila izvršba dovoljena le „na denarna sredstva pri OPP“. Predmet izvršbe po tem izvršilnem sklepu so bila le dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ne pa pritožnikov poslovni delež v družbi M., d.o.o.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0067615
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 59, 60, 60/1.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pasivni družbenik – odgovornost za dolgove izbrisane družbe – opozicijski ugovori
Čeprav je tožnica dokazala, da ji je bil preprečen fizični vstop v poslovne prostore družbe in poslovne prostore partnerjev družbe in s tem izvrševanje poslovodne funkcije v družbi, to ne zadošča za opredelitev tožnice kot pasivne družbenice.
V primeru tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne pridejo v poštev kriteriji za presojo pravočasnosti podajanja navedb in predlaganja dokazov iz 286. člena ZPP, saj je navedeno za tovrstne postopka urejeno s specialno določbo 60. člena ZIZ.
dediščinska tožba – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko pride do konflikta pravnih položajev: materialnopravnega nosilca pravic na zapuščini (tožnikove stvarne pravice, pridobljene v trenutku zapustničine smrti) na eni ter obličnostnega položaja deklariranega dediča (in s tem deklariranega nosilca stvarne pravice) na drugi strani.
Zastaralni rok za dediščinsko tožbo ne more preteči, preden je o spornem premoženju odločeno v zapuščinskem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068113
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 106/2, 106/5, 106/6. ZIZ člen 226, 238d, 238e, 238e/1.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – začasna odredba o dodelitvi otroka – korist otroka – stiki otroka s staršem – izročitev otroka
Osnovno vodilo pri dodelitvi, pa čeprav začasni, je, da mora biti odločitev v skladu s koristmi otrok, ne pa podrejena interesu staršev ali podrejena neki morebitni izsiljeni situaciji. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otrok z drugim od staršev, je okoliščina, ki pomembno vpliva na odločitev o dodelitvi (tudi začasni) otroka. Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike otroka z drugim roditeljem, ravna torej v nasprotju z otrokovimi koristmi, kar privede do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane v vzgoji in varstvu pri njem.
Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča. Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine. Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna stvar dodeli enemu solastniku, sočasno pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, pa ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je v ZPP predvidena le, kadar sodišče (in ne morda katera od strank) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami (in ne z okoliščinami kot jih vidita stranki) in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
Zapuščinsko sodišče glede zatrjevane odpovedi dedovanju s strani dediča ni vezano na odločitev pravdnega sodišča, s katerim je le-to ugotovilo dedno odpravljenost tega dediča, če se je pozneje povečal obseg zapuščine na račun denacionaliziranega premoženja, ki je pripadlo zapustnici po njeni smrti kot denacionalizacijski upravičenki in to premoženje s prejšnjim sklepom o dedovanju ni bilo zaobseženo. S povečanjem zapuščinske mase se je namreč povečala njegova obračunska vrednost, posledično pa tudi velikost zakonitega in nujnega dednega deleža, ki naj bi pripadel nujnemu dediču.
URS člen 22. ZPP člen 23, 23/2, 112, 112/1, 112/8, 112/9, 274. ZIZ člen 65.
pravočasnost tožbe – nepristojno sodišče – prekluzivni rok – sodba presenečenja – zastopanje po pooblaščencu
Če je tožba vložena pri nepristojnem sodišču, se šteje za pravočasno le ob upoštevanju v 8. odstavku 112. člena ZPP predvidene izjeme. Ker 23. člen ZPP nima posebnih določb glede vprašanja pravočasnosti tožbe (vložene pri nepristojnem sodišču), je treba uporabiti 8. odstavek 112. člena ZPP, ki ureja to vprašanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
Sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka (objektivna sprememba tožbe) vsebuje nujno tudi umik prej postavljenih tožbenih zahtevkov. V primeru, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je zato za umik prej postavljenega tožbenega zahtevka potrebna privolitev tožene stranke, sicer prej postavljeni tožbeni zahtevek procesno obstajajo še naprej.