odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožena stranka zaradi opustitve varnostnih ukrepov krivdno odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi izpostavljenosti škodljivim vplivom delovnega mesta. Zaradi dolgotrajnega delovanja prahu in hlapljivih toksičnih snovi namreč trpi za kroničnim vnetjem nosne sluznice in kroničnim vnetjem sluznice žrela in grla.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58, 58/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-1, 47, 47/1. ZDR člen 137.
stvarna pristojnost – nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – refundacija – gospodarski spor
Spori, v katerih delodajalci od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahtevajo povrnitev izplačanih nadomestil za čas zadržanosti od dela delavcem, se presojajo po posebnih določbah ZPP o gospodarskih sporih. Za presojo teh sporov socialno sodišče ni stvarno pristojno.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabiti ureditev, ki velja za fizične osebe, in se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje, da je priznala vsa dejstva, ki so v tožbi navedena. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je v zvezi z ugotavljanjem dejstev izvedlo nekatere dokaze (vplogled v sodni register, v listine v spisu, v spis sodišča, ki se je vodil v drugi zadevi). S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Pravilno bi bilo, da bi ob oceni, da je tožba sklepčna in ker navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izdalo zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kot je opisano v tožbi.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi utemeljeno ugodilo.
ZDR člen 42, 131, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Stranki sta se dogovorili za dokaj neobičajen način poslovanja, pri katerem tožena stranka od tožnice ni zahtevala, kdaj mora delati, tožnica pa je sama večkrat brez dogovora prekoračila delovni čas. Tožnica glede na navedeno plačila ur, ki presegajo zakonske maksimume glede dela preko polnega delovnega časa, ne more zahtevati.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066579
ZP-1 člen 8, 9, 68, 68/1, 68/2, 114, 114/4, 118, 157, 157/3. KZ-1 člen 26. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 38, 38/1, 38/1-1, 234.
zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice– priznanje prekrška – hitrost vožnje – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – odgovornost za prekršek – uporaba določb kazenskega zakonika – malomarnost – teorija o adekvatni vzročnosti – teorija o adekvatnosti - nova dejstva in dokazi
Obdolženki se ne očita, da bi prekršila dovoljeno hitrost vožnje na avtocesti, vožnja s hitrostjo v okviru dovoljene hitrosti vožnje pa ne izključuje kršitve 30. člena ZVCP-1, to je vožnje z neprilagojeno hitrostjo določenim pogojem.
Obdolženka je, da bi preprečila trčenje z vozilom, ki jo je že prehitevalo, odstopila od prehitevanja in sunkovito odvila volan v desno, pri tem pa izgubila oblast nad vozilom. Glede na tak manever med vožnjo vozila z večjo hitrostjo, do katerega je prišlo povsem zavestno, je obdolženki glede na njene osebne lastnosti (voznica z opravljenim vozniškim izpitom) in upoštevajoč že objektivno pričakovano nevarnost, da bo zaradi delovanja določenih fizikalnih sil prišlo pri takem manevru do zanašanja vozila, mogoče očitati, da pri tem ni ravnala s potrebno pazljivostjo in da je lahko pričakovala prepovedano posledico, to je zanašanje vozila in izgubo nadzora nad vozilom, v katero pa ni privolila, torej je ravnala z zavestno malomarnostjo.
Razlikovanje med zavestno in nezavestno malomarnostjo upoštevajoč sodobno kazenskopravno znanost ne vpliva na višjo ali nižjo stopnjo te vrste, temveč je v vsakem posamičnem primeru potrebno ugotoviti, ali ugotovljena zavestna ali nezavestna malomarnost pomeni večjo ali manjšo stopnjo krivde iz malomarnosti.
Po teoriji adekvatnosti je potrebno ugotoviti, ali je določen učinek, za katerega ni sporno, da je posledica obdolženčevega ravnanja, mogoče tudi v vrednostnem smislu pripisati obdolžencu (objektivna pripisljivost dejanja). Nauk o objektivni pripisljivosti pove, da je poleg naravoslovno pojmovane vzročnosti potrebna še nadaljnja predpostavka, in sicer pozitivna ocena, da je posledico tudi v vrednostnem smislu mogoče šteti za storilčevo delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 90.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – zaposlitev pri drugem delodajalcu – ustrezna zaposlitev
Za odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je nebistveno, da je tožena stranka tožniku po podaji odpovedi (trideset dni po vročitvi odpovedi, a pred iztekom odpovednega roka) ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo pri družbi materi. Te ponudbe, ki ni bila podana istočasno z odpovedjo, namreč ni mogoče upoštevati kot ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v obliki instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v 90. členu ZDR.
odškodninska odgovornost delavca – direktor – stvarna pristojnost – gospodarski spor – individualni delovni spor – elementi odškodninskega delikta – krivda – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu tudi za direktorja velja določba 1. odstavka 182. člena ZDR, da delavec za povzročeno škodo odgovarja le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da bi morala tožeča stranka za utemeljitev odškodninskega zahtevka dokazati, da je škodo (v obliki inventurnega manka) utrpela zaradi toženčevega namernega ravnanja ali zaradi njegove hude malomarnosti.
ZPP člen 286. ZUDVPV člen 42, 42/1, 42/1-1, 42/1-2.
vzdrževanje železniške proge – vzdrževanje cestnih prehodov čez železniško progo – normirano delo – prekluzija dokazov v ponovljenem postopku
Ker gre za normative, to nujno pomeni, da gre za obliko „pavšalnega“ zaračunavanja, za katerega ni potreben dejanski izkaz nastalih stroškov (v odvisnosti od teh se presoja primernost normativa).
Na ugotovljeno zamudo pri podanju dokaznega predloga ne vplivata dejstvi razveljavljene sodbe in sklepa sodišča prve stopnje o tem, da se glavna obravnava začne znova. Prekluzija novot namreč velja tudi za novo glavno obravnavo skupaj skupaj z vsemi drugimi prekluzijami, ki so nastale v prejšnjem postopku.
Zastaranje vsakokratne neizplačane mesečne plače oziroma razlike v plači (reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) je začelo teči od dneva zapadlosti mesečne plače in ne šele od pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo po razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja toženi stranki naloženo, da tožnika vrne nazaj na delo, mu plača prispevke ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 140, 141, 142.
vročanje - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - izostanek z dela
Tožena stranka niti prve niti druge pisne obdolžitve tožniku ni vročila pravilno: prvo pisno obdolžitev je prevzel tožnikov oče, tožniku pa je ni mogel izročiti, ker je bil na dopustu, drugo obdolžitev pa je tožena stranka vročila odvetnici, ki je tožnika zastopala v drugem sodnem sporu. Ta vročitev ni bila pravilna, ker odvetnica ni bila pooblaščena za zastopanje v postopku odpovedi. Iz tega razloga je treba šteti, da pisni obdolžitvi tožniku nista bili vročeni, tožnik se ni mogel zagovarjati, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita.
ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – ZOdvT – nagrada za zastopanje – nagrada za narok
Tožnikov pooblaščenec ni upravičen do nagrade za udeležbo na vsakem naroku posebej, ampak je (ne glede na število narokov) upravičen le do ene nagrade za narok.
Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.
Ker je bila tožba vložena pred 1. 10. 2008, ko se je začel uporabljati ZST-1, je treba pri ugotavljanju, kakšno sodno takso za tožbo bi moral plačati tožnik, če ne bi bil opravičen plačila sodnih taks, uporabiti določbe ZST.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi zakonito izredno odpovedana, saj na delo ni prišel pet zaporednih delovnih dni, svojega izostanka pa tudi ni opravičil.
predlog za izdajo začasne odredbe – odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – neobrazložen odgovor – verjetno izkazana terjatev
Neobrazloženi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe ne pomeni, da tožena stranka priznava vsebinske navedbe tožnika v tožbi in da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je terjatev, katere zavarovanje se predlaga, verjetno izkazana.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – umik tožbe – stroški postopka – načelo krivde
Ker prvotožena stranka (zavarovalnica) ni pravočasno predložila vseh dokazov, da je bila razdrta zavarovalna pogodba, sklenjena z drugotoženo stranko (delodajalcem), je sama povzročila nastanek pravdnih stroškov glede zahtevka, za katerega je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je prvotožena stranka predložila dokaze o razdrtju zavarovalne pogodbe, zato je dolžna povrniti stroške tožeči stranki.
vročanje pooblaščencu – plačilo sodne takse za pritožbo – pooblaščenec – pooblastilno razmerje – zastopanje več strank v postopku
Res imata obe toženi stranki istega pooblaščenca. Vendar gre za dve pooblastilni razmerji. Če pooblaščenec v pravdi zastopa več strank, opravljeno pravdno dejanje pa se nanaša le na eno od njih, mora biti to v odnosu do sodišča jasno in nedvoumno izkazano, čemur je tretja tožena stranka z jasnimi navedbami v pritožbi zadostila. Enaka skrbnost se zahteva tudi od sodišča pri vročanju pisanj pooblaščencu v zvezi s tako opravljenimi pravdnimi dejanji za posamezno od zastopanih strank. Tudi iz njih mora biti nedvomno in jasno razvidno, na katero stranko se pisanje nanaša.