dodelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - onemogočena uporaba frekvenčnega spektra
Tožnikove trditve o grozeči težko popravljivi škodi so neizkazane, saj navedb o nemožnosti oziroma bistveno zmanjšani možnosti opravljanja telekomunikacijskih storitev ni oprl na konkretno podana relevantna dejstva, za katera bi predložil tudi dokaze, ter zatrjevanega bistvenega zmanjšanja obsega dejavnosti ni finančno ovrednotil ter tega podatka predstavil v razmerju do njegovih povprečnih doseženih letnih prihodkov oziroma do njegovega povprečnega doseženega letnega poslovnega izida (kar bi bili podatki, s katerimi bi bilo mogoče izkazati ogroženost tožnikovega poslovanja sploh in obstoja). Predvsem pa so ostale neizkazane tožnikove trditve o grozeči škodi že glede na odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki je po vsebini (že) začasna odredba, da se odločba o dodelitvi spornih frekvenc tožniku z dne 8. 4. 2008 do končanja obnovljenega postopka izvršuje.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
Toženka je pravilno uporabila prvi odstavek 270. člena ZUP in odločbo o odmeri plačila z dne 30. 6. 2014, ki je bila izdana tožniku na podlagi njegovih sporočenih neresničnih podatkov oziroma navedb, odpravila in mu ponovno odmerila letno plačilo na podlagi pravilnih podatkov o njegovih letnih prihodkih v letu 2013.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave pomeni določitev načina poplačila tožnikove terjatve, ne pomeni pa oblikovanja tožnikove terjatve tako, da poseg vanjo oziroma preoblikovanje v postopku obnove ni mogoč. Tožnik ima prav, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar pa tožnik s terjatvijo po odpravi odločbe ni več obremenjen, saj je terjatev toženke do tožnika, na podlagi odločbe z dne 30. 6. 2014, z odpravo ugasnila. S tem pa je prenehal tudi učinek sklepa o postopku poenostavljene prisilne poravnave nanjo.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
V obravnavanem primeru gre za spor končnega uporabnika po drugi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, po kateri toženka rešuje spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.
ZEKom-1 člen 6. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5.
zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev - odmera letnega plačila - odmera na podlagi obvestila - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker je tožnik svojo obveznost izpolnil (torej toženki poslal obvestilo o svojih prihodkih), ne gre očitati toženki, da ker so bili (na novo ugotovljeni) prihodki na spletnih straneh A. oziroma AJPES-a že objavljeni v času izdaje odločbe, da bi toženka zanje morala vedeti, saj je podatke, potrebne za izdajo ustrezne odločbe, imela. Iz tega pa sledi, da je v tem postopku ugotovljena višina prihodkov novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel tudi (sam zase) pripeljati do drugačne odločbe, če bi toženka zanj vedela in ga uporabila, saj je razlika med prijavljenimi prihodki in na spletnih straneh navedenimi prihodki bistvena. Toženka pa zato tudi ni uvedla postopka obnove prepozno, saj je po preveritvi poslovanja tožnika na navedenih spletnih straneh v novembru 2014 (z začetkom 4. 11. 2014) izpodbijani sklep izdala v roku enega meseca, kot to določata 1. in 4. točka prvega odstavka 263. člena ZUP.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zloraba mobilnega telefonskega aparata - odtujitev mobilnega telefona
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja pravna podlaga, ki je bila podlaga za odločitev, da strošek, ki je bil posledica opravljenih storitev iz mobilnega aparata stranke z interesom, nosi tožnik.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od pogodbe - nedelovanje storitev
Za določitev tožnikove odgovornosti za nedelovanje storitev v mesecu oktobru 2013 (slednje tudi ni sporno) ne more zadoščati zgolj ugotovitev, da gre za napako na instalaciji, ki se nahaja izven vhoda v posamezni del stavbe, ki je v lasti stranke z interesom, zlasti ker gre za večstanovanjski objekt, za katerega tožnik zatrjuje drugačno lokacijo omrežne priključne točke in interne (hišne) instalacije kot toženka ter pri katerem se zato lahko poleg že opredeljenega spornega vprašanja, ali gre za interno napeljavo ali ne in s tem povezanega vprašanja razmejitve odgovornosti za rešitev težave, postavi še vprašanje dopustnosti posega v skupne dele stavbe.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - javno telekomunikacijsko omrežje
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo (celotno) telekomunikacijsko omrežje že zgrajeno in z gradnjo že poseženo v zemljišče parc. št. 591/1, niti ni sporno, da navedeno zemljišče ni bilo zajeto v gradbenem dovoljenju. To pomeni, da je bila gradnja izvedena v nasprotju s predpisi. Nadalje ta ugotovitev pomeni, da (obseg) služnosti določen v 3. točki izreka izpodbijanega akta, prej navedenega ne upošteva, oziroma je upravni organ pri določitvi vrste in obsega služnosti to stanje v ponovljenem postopku odločanja v celoti spregledal in določil služnost v obsegu obremenitev, ki spornega nezakonitega stanja ne odpravlja.
Namen objave je v seznanitvi zainteresirane javnosti, zato bi toženka šele z zakonito objavo izpolnila določbo drugega odstavka 13. člena Statuta, po kateri je dolžna na spletnih straneh objavljati tudi tovrstne javne pozive.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - podpis naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja
Med strankami je nesporno, da je tožnica pogodbo podpisala (sicer do sklenitve razmerja niti ne bi prišlo), kar pomeni, da je bila – kot ji je pojasnila že toženka - seznanjena tudi s Splošnimi pogoji poslovanja z operaterjem. Ker pa je tožnica storitve, ki so ji bile zaračunane v skladu s Splošnimi pogoji in cenikom (kar izhaja iz podatkov evidenc operaterja, ki jih je ta posredoval toženki in ki jim tožnica ne nasprotuje), opravila, jih je dolžna tudi plačati. Morebitne napake volje pri podpisu pogodbe pa lahko tožnica uveljavlja pred sodiščem, pristojnem za civilnopravne spore.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - plačilo opravljenih storitev - kvaliteta storitev
Slabši signal na določeni točki na posamezni mikrolokaciji (bivališču uporabnika) še ne pomeni ne-zagotavljanja storitve v tem smislu, kot to meni tožnik, saj mobilna telefonska storitev ne sodi med univerzalne storitve. Zunanje antene pa operater tožniku ni bil dolžan ponuditi, zato ni pomembno, ali mu je bila ponujena odplačno ali neodplačno. Če pa tožnik meni, da mu je nastala še kakšna dodatna škoda zaradi izostanka signala oziroma slabšega signala, pa lahko škodo uveljavlja pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore.
Toženka bi morala, ko je presodila, da je tožnik upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo kot zainteresirana javnost, le tega upoštevati kot interesenta (prvi stavek četrtega odstavka 38. člena ZEKom) kot aktivno stranko (in ne stranskega udeleženca).
radijske frekvence - razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Začasno odredbo zakon določa kot institut, ki v času postopka pred sodiščem preprečuje ravnanja, ki bi povzročila, da tožniku, že med sodnim postopkom, nastane težko popravljiva škoda oziroma ki bi izničila tožnikov morebitni poznejši uspeh v postopku, tako da sodno varstvo ne bi bilo več ne učinkovito in ne smiselno.
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da svoje dohodke pridobiva pretežno iz naslova opravljanja radijske dejavnosti. Izvršitev izpodbijane odločbe, torej odvzem frekvenc na obeh oddajnih lokacijah, na katerih tožnik oddaja svoj program – torej opravlja svojo edino dejavnost, predstavlja izgubo dohodka in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno tudi predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - konkurenčni operater
Toženka je zahtevo tožnika pravilno zavrnila, ker tožnik svojega pravnega interesa za vstop v postopek ni izkazal. Tožnik s svojimi navedbami ne izkazuje nobene svoje pravne koristi, temveč zgolj interes, da se družbi A. naloži takšne obveznosti oziroma konkretno, da določi takšno najvišjo ceno zaključevanja klicev v javnem mobilnem omrežju, ki bo tudi tožniku kot konkurenčnemu operaterju omogočila ekonomsko učinkovito nastopanje na tem trgu. Tožnik s svojimi navedbami v tem postopku zasleduje dejanski, ekonomski interes in ne pravnega. Tožnik ne more trditi, da je z regulacijo drugega operaterja omejen v svojih pravicah, res pa je, da lahko regulacija operaterja, s katero je tožnik pogodbeno povezan, vpliva na višino dobička, ki ga tožnik pridobiva pri izvajanju njegove gospodarske dejavnosti na trgu.
Tožnik je bil tisti, ki bi moral vse svoje trditve, s katerimi je utemeljeval vstop v konkretni postopek, ne samo jasno in določbo navesti, temveč tudi izkazati, toženka pa ga zato ni bila dolžna pozivati k dopolnitvi, temveč je njegovo vlogo, za katero je smatrala, da je popolna, pravilno obravnavala po vsebini.
ZEKom-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3.Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc člen 3, 3/2, 5, 6, 6/1, 6/2.
radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna frekvenčnine - višina plačila - uporaba predpisov
Toženka je vsakemu novemu predlogu tarife dolžna predložiti finančni načrt, revidirane računovodske izkaze za preteklo leto in predlog porabe sredstev, kar pomeni možnost, s strani Vlade, letne korekcije morebitnega viška pridobljenih sredstev. Morebiten višek sredstev, pobranih v enem letu na podlagi odločb o odmeri plačila, zato ne pomeni nezakonitosti. Zavezanci, imetniki odločb o radijskih frekvenc za daljše obdobje, zato ne morejo biti oškodovani. Sklicevanje na vrednost točke po predlogu Tarife/2013, kot je bila predvidena v Programu dela in finančnem načrtu za leto 2013, pa tudi ne more avtomatično pomeniti manjših dejanskih stroškov za upravljanje in nadzor radiofrekvenčnega spektra.
Za primere drugih storitev, ki niso poštne storitve, ki bi se nanašale na priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pakete, reševanje reklamacijskih postopkov pri izvajalcih poštnih storitev in posledično uporabniških sporov pri agenciji v ZPSto-2 ni predvideno. To pa pomeni, da toženka nima podlage za reševanje drugih sporov, kot je npr. obravnavani, ki se ne nanaša na navedene vrste poštnih storitev oziroma se nanaša na storitev denarnega nakazila.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačila za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - predhodno soglasje vlade
Način določitve najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev, pri čemer mora še upoštevati, da znesek zaradi svoje višine ne sme ovirati razvoja inovativnih storitev in konkurence na trgu. Predlagani najmanjši znesek nato toženka v okviru svojih upravnih nalog kot del uprave po 8. členu ZDU-1 predloži vladi v soglasje po drugem odstavku 243. člena ZEKom-1.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - soglasje Vlade
V obravnavanem primeru gre za podaljšanje veljavnosti obstoječe odločbe tožniku po prehodni določbi 243. člena ZEKom-1 in ne za izdajo novih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, kar pomeni, da v tej zadevi ne gre za situacijo, v kateri agencija po določbi prvega odstavka 36. člena ZEKom-1 objavi javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti.
Določitev najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar predhodnega postopka ugotavljanja zneska, ki zagotavlja optimalno uporabo dodeljenih radijskih frekvenc za v tem primeru določeno omejeno časovno obdobje, ki ga toženka predlaga na podlagi prehodne določbe 243. člena ZEKom-1 Vladi RS, ki ga potrdi oziroma sprejme (ali ne sprejme) s svojim aktom. Način določitve najmanjšega zneska pa je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka sicer opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje prejetih SMS sporočil - pravna podlaga za zaračunavanje SMS sporočil - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja
Tožnik utemeljeno opozarja, da je na podlagi naročniške pogodbe dolžan operaterju plačati SMS sporočila, ki jih odpošlje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšna SMS sporočila, gre za SMS sporočila, ki jih je prejel in zato bi morala tožena stranka navesti pravno podlago iz naročniške pogodbe, sklenjene med tožnikom in operaterjem, ki pooblašča slednjega, da prejeta SMS sporočila zaračuna prejemniku, sklenitelju naročniškega razmerja. Da je to urejeno v splošnih pogojih v poglavju „Vsebine in storitve ponudnikov vsebin“, ni razvidno in ne pomeni utemeljitve zavrnitve.