LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057672
ZLNDL člen 1, 3. ZLNDL-A člen 1. ZZK-1 člen 244. ZSpo člen 64. ZDru člen 34.
športni objekt – lastninska pravica na športnih objektih – originarna pridobitev lastninske pravice – zaporedni fazi lastninjenja športnih objektov – nelastninska koncepcija družbene lastnine – izbrisna tožba – pravni interes
Po ugotovitvi, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na navedenih športnih objektih originarno – na podlagi specialnega zakona je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo pravni interes za izbrisno tožbo.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005792
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.b/2, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - oblikovanje kapitalskih deležev - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja. V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Socialistične Republike Slovenije člen 11, 11/1, 11/1-9, 12, 12/3. ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1 ZPIZ člen 318, 320. ZLNDL člen 3. SZ člen 114. ZZK-1 člen 146, 146/2.
pravica uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti. - status zavoda
Predlagatelj je zavod, za katerega velja specialni zakon (ZPIZ). Za predlagatelja bi veljal ZZ v primerih, če bi ZPIZ (ali ZZ) to posebej določal, ali če posamezno področje v ZPIZ za predlagatelja ne bi bilo urejeno in bi bilo potrebno smiselno uporabiti določbe ZZ. S. je opravljala dejavnost v takšni organizacijski obliki tudi po uveljavitvi ZZ, vse do uveljavitve ZPIZ, kar očitno kaže na to, da zakonodajalec ni imel namena, da bi že ZZ posegel v področje delovanja S. oziroma, da bi ta zakon veljal tudi za organizacijsko obliko, ki bo nastala na podlagi z ustavo usklajene zakonske ureditve na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
URS člen 25. ZLNDL člen 1, 3, 7. ZGJS člen 76, 76/1, 76/4, 76/5. ZGO-1 člen 212, 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 92.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – infrastrukturni objekti – gospodarske javne službe – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo stvarjo – javno dobro
Za presojo vprašanja lastninske pravice po ZGJS je odločilno, ali so to infrastrukturni objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe, po ZLNDL pa, kdo je imel ob njegovi uveljavitvi pravico uporabe. Ta je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala in z njimi opravljala družbeno funkcijo.
vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – družbena lastnina - lastninjenje
Po izrecni določbi 1. odst. 3. člena ZLNDL postanejo z uveljavitvijo tega zakona nepremičnine lastnina pravnih oseb, ki imajo na njej pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021746
ZSKZ člen 2, 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS – ZSKZ je stopil v veljavo 10.03.1993. V svojem 14. členu določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino. Glede na takšen zapis v 14. členu tega zakona je tudi pravno nepomembno, ali so lovske organizacije pridobile pravico uporabe na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih odplačno ali neodplačno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065609
ZSKZ člen 14, 14/1, 16, 16/3. ZLNDL člen 3, 3/3.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini v korist društva – kmetijsko zemljišče – prehod lastninske pravice na Sklad kmetijskih zemljišč – uporaba materialnega prava – prehod lastninske pravice po zakonu
Ker je lastništvo kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini določeno že s strani ZSKZ, to predstavlja materialno pravo, na katerega je sodišče vezano. Zavrnitev vpisa lastninske pravice tako izhaja iz v postopku nespornih dejstev, da so bile sporne nepremičnine kmetijska zemljišča in v družbeni lastnini, torej so bila olastninjena že pred uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997.
V primeru, ko je lastništvo nastalo že z uveljavitvijo zakona, začetek zemljiškoknjižnega postopka ni pomemben.
ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM0021037
OZ člen 86, 350, 335. SPZ člen 39, 92, 92/3. ZLPP člen 5. ZLNDL člen 1. ZOR člen 103. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/4, 16. ZZK-1 člen 40, 40-3. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1.
kmetijska zemljišča - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - amandmaji IX do LXXXIX k Ustavi SRS iz leta 1974 - kmetijske zemljiške skupnosti - pravno nasledstvo - družbena lastnina - vknjižba lastninske pravice na podlagi ZSKZ - ničnost - pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom
Po določbah ZSKZ so predmetna kmetijska zemljišča last Republike Slovenije (14. člen ZSKZ) in so se po stanju ob uveljavitvi zakona prenesle na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (da je tožnica pridobila lastninsko pravico na navedenih nepremičninah na podlagi ZSKZ, tudi toženka ne osporava).
preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini – stavbno zemljišče v družbeni lastnini
Ugotovitev, da je pravna prednica tožeče stranke prenesla pravico uporabe na spornih parcelah na pravno prednico druge tožene stranke, in ugotovitev, da je imela prva tožena stranka po dokončani gradnji na teh parcelah na podlagi odločbe pravne prednice tožnice obveznost na drugo toženo stranko prenesti (svojo začasno pridobljeno) pravico uporabe, izključujeta sklepanje, da bi lahko bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnica pravice uporabe tožnica. Že to pa zadošča za presojo, da njen zahtevek na pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL ne more biti utemeljen.
ZLNDL člen 3. ZPLP člen 7, 64. ZSZ/84 člen 13, 64.
pridobitev pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – fizična oseba
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik zemljišče, ki mu je bilo odvzeto na podlagi ZPLP, ves čas od odvzema obdeloval sam ali preko svoje družine, da ga tožena stranka ni ovirala pri uporabi, ni zahtevala izročitve in nikoli ni izdala odločbe, naj se ji zemljišče izroči, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da tožniku ni prenehala pravica uporabe na spornem zemljišču.
SPZ člen 9, 28. ZKZ člen 3, 3/2. ZPP člen 212. ZZad člen 74, 74/2. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, člen 1, 5.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - zadruga - priposestvovanje - kmetijska zemljišča - neodplačnost - dokazno breme
Pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Opravičljiva zmota ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1-11. ZJS člen 57.
lastninska pravica – nastanek lastninske pravice na nepremičninah – preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – lastninjenje – gozdovi – nezazidano stavbno zemljišče – gozdna infrastruktura
Po ZSKZ so postala last občine kmetijska zemljišča in gozdovi po 5. členu ZLNDL in po prvem odstavku 14. člena ZSKZ ter tista kmetijska zemljišča in gozdovi temeljnih organizacij kooperantov, ki so jih te dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način in ležijo na območju občin ter so bila 6. aprila 1941 v lasti občine ter nezazidana stavbna zemljišča, za katerega ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup ali prenos na sklad stavbnih zemljišč in leži na območju občine ter je bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine.
Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.
Družbeni kapital, ki je osnova za lastninjenje, se je ugotovil z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (4. člen ZLPP). Če vrednost družbenega kapitala podjetja, ki bi se moralo lastniniti po določbah ZLPP, ni bila ugotovljena na način iz 4. člena ZLPP ali če je bil ugotovljena nepravilno, je bilo mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti le v postopku revizije lastninskega preoblikovanja na podlagi suma oškodovanja družbene lastnine na podlagi 48. in nadaljnjih členov ZLPP. Mimo in izven teh okvirov družbenega kapitala v podjetjih ni mogoče in ni dopustno ugotavljati.
pridobitev lastninske pravice - zaplemba - družbena lastnina - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - sklepčnost tožbe
Zahtevek, v katerem zahteva tožnik priznanje lastninske pravice na delu nepremičnine, ni določen, zato mora tožnik v tožbenem zahtevku (še) zahtevati, da se ugotovi, da je lastnik tistega dela nepremičnine, ki je (bo) v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označena z rezervirano parcelno številko.
ZZLPPO člen 3, 3/3, 6, 6/1, 7. ZPP člen 318, 338, 338/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij – neolastninjeni družbeni kapital – nepremičnine, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci – zamudna sodba
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.
namenska raba zemljišča – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – vknjižba lastninske pravice
Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZSKZ je potrebno namensko rabo nepremičnin in s tem posledično izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice ugotavljati na dan uveljavitve zakona, torej na dan 11. 3. 1993, ko postanejo v skladu z navedenim zakonskim določilom kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi last Republike Slovenije oziroma občin.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132, 132-1, 132-3, 132-4, 243. ZLNDL člen 2. ZNP člen 19, 19/1, 20, 30, 30/3.
zemljiškoknjižni postopek – izbris družbene lastnine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi ZLNDL – stranka zemljiškoknjižnega postopka – izbrisna tožba
Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo, in sicer tudi, če ni sodeloval v zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. Vendar ga mora vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Če udeleženec z interesom vloži pravno sredstvo po preteku tega roka, pa ga sodišče upošteva le, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.
Materialnopravno neveljavnost vpisa se sanira z izbrisno tožbo, kadar so zanjo podani pogoji. Po vsebini gre za stvarnopravno tožbo. Z njo se zavarujejo knjižne pravice na nepremičninah pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji.