začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - reivindikacijski zahtevek - negatorna tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja
Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 306, 306/3, 307, 307/4.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba ob porodu - prevozni stroški - predlog za poravnavo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri izdaji končne odločbe o odškodnini za nepremoženjsko škodo morebitni predhodni predlog poravnave sodnika ne veže.
posredna škoda - izguba na zaslužku - premoženjska škoda - materialna škoda - nematerialna škoda - odmera odškodnine za nematerialno škodo - posredni oškodovanec - tuja pomoč - pomoč družinskih članov
ZOZP, ki kot specialni predpis ureja povrnitev škode na podlagi obveznega zavarovanja v prometu, predvideva povrnitev škode neposrednim oškodovancem. Izguba na zaslužku tožnikove matere - zaradi tožnikove oskrbe je bila v bolniškem staležu in zato prejela nižjo plačo, kot bi jo v primeru, da bi delala - zato ni pravno priznana škoda. Zato tožnik s cesijo te terjatve ni pridobil.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 210, 210/3, 211, 211/2, 211/4, 211/4-2, 212, 212/4.
vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava
Sodišče prve stopnje je v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, navedlo zmanjšani znesek te terjatve, izračunan tako, da je znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP pomnožilo z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi (2. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP). S tem je odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje. V drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa je navedlo, da za imetnike terjatev iz naslova davkov prisilna poravnava ne učinkuje. Ker je seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz drugega odstavka 211. člena ZFPPIPP, sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZFPPIPP), izrek sklepa nasprotuje samemu sebi.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - dvig denarnih sredstev - razpolaganje z bodočo dediščino - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave o dokazu
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da pritožnico pred izdajo sklepa o dedovanju ni seznanilo s podatki iz (obeh) bančnih računov zapustnika, čeprav je takšen predlog pritožnica pravočasno dala v zapuščinskem postopku.
Sodišče mora na podlagi drugega odstavka 166. člena ZD vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno, v zapuščinskem postopku pa mora sodišče tudi gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (prvi odstavek 166. člena ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002345
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 285. ZDDV-1 člen 1.
neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - skupni sporazum - tarifa SAZAS - sprememba tarife - materialno procesno vodstvo
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev v tej zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke. Tudi glede tega je po mnenju višjega sodišča odgovor pritrdilen.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1, 160.
solastništvo nepremičnine - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stroški postopka - kriteriji za odločitev o stroških - merilo uspeha - povod za tožbo - potrebnost stroškov - krivda stranke - okoliščine primera
Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.
Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).
Tožena stranka ima tako zaradi odstopa od pogodbe enake pravice kot pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe. Torej pravice kot te določa 111. člen OZ in drugi odstavek 8. člena med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe, kar pomeni, da ima tožena stranka, ki je pogodbo izpolnila in tožeči stranki plačala za neizvedena dela, pravico do vrnitve plačanih zneskov. Prav tako ima pravico do plačila obresti od dneva, ko je tožeča stranka plačila prejela, kakor to utemeljeno uveljavlja tožena stranka z nasprotno tožbo.
refleksna škoda - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela (pravočasno obvestilo o napaki; pogoj, da se napaka pojavi v jamčevalnem roku; sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku). V zvezi z uveljavljanjem zahtevka za povrnitev refleksne škode tudi ni mogoče govoriti o pozivu "k odpravi napak", saj navedena škoda ne predstavlja neposredne škode.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
razdedinjene nujnega dediča - sporna dejstva med dediči - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
V primeru, če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje, to je tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega, če bi bilo razdedinjenje utemeljeno. Ker je v obravnavanem primeru oporočni dedič tisti, ki se sklicuje na razdedinjenje, je pravilna odločitev, da se na pravdo napoti on.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka bi morala kot direktor invalidskega podjetja zadržano ravnati s odhodki, zlasti ker dobiva sredstva države ravno zaradi statusa invalidskega podjetja. Če so se prihodki tožeče stranke povečevali, to še ne pomeni, da je ekonomsko upravičeno vsako sponzoriranje in doniranje denarnih sredstev. Upoštevati je potrebno tudi odhodke. Vse to je rezultiralo v upadu dobička in ta bi bil še nižji, če tožeča stranka ne bi prejemala odstopljenih sredstev države zaradi statusa invalidskega podjetja in če ne bili izvedeni dve dokapitalizaciji.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - nepopolno pooblastilo - zavrženje revizije
Generalnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po drugem odstavku 95. člena ZPP. V postopku z revizijo sodišče ne sme pozivati stranke k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije) s predložitvijo pravilnega in popolnega pooblastila, saj se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP (peti odstavek 98. člena ZPP). Predložitev nepravilnega ali nepopolnega pooblastila k reviziji ni odpravljiva. Takšna revizija je nedovoljena, zato jo je treba takoj zavreči. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno zahtevati od tožeče stranke nobenih pojasnil v zvezi s pooblastilom tožeče stranke in vloženo revizijo.
izpodbijanje očetovstva - izjava o priznanju očetovstva - izpodbojna tožba - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prekluzivni materialni rok - prepozna vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba na izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva je bila vložena po preteku objektivnega prekluzivnega roka treh let iz drugega odstavka 99. člena OZ.
Tožnik je zamudil tudi rok za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva po drugem odstavku 96. člena ZZZDR, saj novejša sodna praksa postavlja v enak položaj očete, ki so očetovstvo priznali z izjavo, z očeti glede katerih velja domneva očetovstva. Tožnik bi očetovstvo otroka lahko izpodbil, če bi vložil tožbo v roku enega leta od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj proti premoženju kot oviro za odpust obveznosti je treba presojati po objektivnih elementih znakov posameznega kaznivega dejanja, čeprav ni zajeto v poglavju posebnega dela KZ-1 med kaznivimi dejanji zoper premoženje.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
Ker tožnik ni dokazal nastanka zatrjevane prometne nesreče, ki pomeni zavarovalni primer, mu toženka ni dolžna na podlagi 943. člena OZ izplačati vtoževane zavarovalnine.