OZ člen 111, 468, 468/1, 468/2, 477, 477/1, 480, 480/1, 480/2, 487.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - pravice kupca - prekluzivni rok materialnega prava - pravica do odškodnine - izguba pravic - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe - učinki razvezane pogodbe - škoda zaradi zaupanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in za presojo pravočasnosti zahtevka za vračilo kupnine uporabilo 480. člen OZ. Slednji velja le za zahtevke na podlagi pravic kupca iz 468. člena OZ, to pa so pravica, da prodajalec napako odpravi in mu izroči stvar brez napake, pravica do znižanja kupnine, pravica odstopa od pogodbe (prvi odstavek) in pravica do povrnitve škode (drugi odstavek). Tožeča stranka je trdila, da je bila prodajna pogodba sklenjena in razdrta v letu 2010. V kolikor kupec zaradi napake/nedelovanja stvari uresniči pravico odstopiti od pogodbe oziroma pogodba preneha po samem zakonu, se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja, zahtevek za vračilo plačane kupnine pa predstavlja kondikcijski zahtevek kot je urejen v 111. členu OZ. Materialno pravno je torej zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je kondikcijski zahtevek tožeče stranke ugasnil po enem letu, šteto od dneva, ko je tožeča stranka odposlala obvestilo prodajalcu o napaki.
Drugače pa velja za konkretni odškodninski zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi nakupa materiala in pripravo za tiskanje ter plačilo izgubljenega dobička zaradi nemožnosti izvedbe obstoječih naročil za tisk. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za plačilo škode zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake oziroma brezhibno delovanje stvari, torej tudi pravilo o enoletnem prekluzivnem roku iz 480. člena OZ. To pravilo ima specialno naravo, zato izključuje uporabo splošnih določb o zastaranju odškodninskega zahtevka. Pravilnost tega stališča izhaja tudi iz drugega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim se lahko po izteku prekluzivnega roka, odškodninski zahtevek za povrnitev škode zaradi napake uveljavlja le še kot ugovor proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo kupnine.
Iz razlogov sodbe mora biti razvidno, da je sodišče ocenilo vse dokaze, ki jih je izvedlo. Dokazi so bili izvedeni zaradi razjasnitve dejanskega stanja obravnavane zadeve, saj jih sodišče ne bi izvedlo, če k temu ne bi mogli prispevati, iz obrazložitve sodbe pa mora nedvomno izhajati, da je ocenilo vse dokaze in kako jih je presodilo, tudi tiste, za katere je ugotovilo, da njihova vsebina k razjasnitvi dejanskega stanja ni prispevala.
Višina denarne kazni, ki jo je obdolženec dolžan plačati oziroma ki jo bo dolžan plačati v primeru preklica pogojne obsodbe in ki jo določa število dnevnih zneskov, ki jih je sodišče na v zakonu predpisan način ugotovilo, je odločilno dejstvo, saj so odločilna vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zato mora biti v sodbi obrazloženo, katera dejstva in okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri dnevnega zneska in kako ga je izračunalo, prav tako pa mora biti pojasnjena odmera števila dnevnih zneskov, ki po njegovi oceni predstavlja pravično in ustrezno kazensko sankcijo, in šele takšna obrazložitev omogoča obdolžencu, ki mu je bila kazenskega sankcija izrečena, da se zoper njo pritoži, pritožbenemu sodišču pa, da njeno ustreznost preizkusi.
Sicer pa upoštevaje Direktivo Sveta 92/96 EGS in tudi določbe tedaj veljavnega ZZavar-a, tožniku kot zavarovancu ni bila kršena pravica do odpovedi zavarovalne pogodbe tudi v primeru, če takega pouka ni vsebovala ponudba za sklenitev življenjskega zavarovanja
KZ RS člen 22, 113, 113/1, 113/1-4, 115, 115/5, 127, 127/1. KZ-1 člen 94, 94/1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona
KZ RS namreč nikjer ni določal, da zastaranje izvršitve kazni ne teče, v kolikor je obsojenec na begu. Šele v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki je stopil v veljavo dne 1. 11. 2008, v tretjem odstavku 94. člena je določeno, da izvršitev kazni ne zastara, če obsojenec pobegne s prestajanja kazni. Tega zakona pa v obravnavanem primeru ne moremo uporabiti, saj ni milejši od zakona, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, to je KZ RS, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1995.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009568
KZ-1 člen 143, 143/2, 143/6. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZPol člen 59.
zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002431
OZ člen 131, 239, 239/1, 341, 432. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 8.
pogodba o pristopu k dolgu - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - izpodbojni zahtevek - odškodninska odgovornost delavcev - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju
Toženčeve navedbe, da je bil v sklenitev pogodbe prisiljen, bi mogle utemeljevati izpodbojni zahtevek. Ker ga tožnik ni postavil, se o njihovi utemeljenosti sodišču ni bilo treba izreči. Izpodbojnih razlogov namreč ni mogoče uveljavljati z ugovorom, ampak le s tožbo. Iz enakega razloga na pravilnost odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka, da toženec ni dokazal, da bi bil dobavnice podpisal zaradi groženj in prisile tožničinega direktorja.
Obtožba obdolženki ne očita, da je bil zapisnik D. ponarejen, ker je v njem navedeno, da je bil dne 18. 8. 2012 občni zbor D., za kar je obdolženka sama priznala, da ni bil, torej da je s tem, ko je sestavila listino s tako vsebino, napravila krivo listino, temveč se ji očita uporaba krive listine, ker je vedela, da sta na njej podpisa dveh oseb, ki ne izvirata od teh oseb. Slednje po izvedenih dokazih obdolženki ni bilo dokazano.
etažna lastnina - skedenj - pomožni objekt - gospodarski objekt - samostojna stvar
Na pomožnem gospodarskem objektu - skednju (konkretno gre za nadstrešek, ki je z ene strani zaprt z garažnimi vrati) etažne lastnine ni mogoče oblikovati, ker njegov del ne more predstavljati samostojne funkcionalne celote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002339
ZPP člen 72, 72/2, 286, 286/4. OZ člen 378.
motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe zaradi motenja posesti - obstoj posesti - prekluzija navajanja novih dejstev - dvom v pristranskost sodišča - pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi
Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca.
Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku.
Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP).
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - plačilo dela nadomestila
Upraviteljica je v predlogu za odmero nagrade upravitelja sicer navedla, da je pridobila pravico zahtevati plačilo za nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 90 % od 1.420,50 EUR, torej zneska 1.278,45 EUR. Vendar pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 11. 2014 nadomestilo upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo v višini 1.278,45 EUR in v 2. točki izreka tega sklepa odločilo, da ima upraviteljica po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila ter da bo o plačilu zadnjih odstotkov tega zneska (kar znese 127,84 EUR) sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja. V skladu z navedenim sklepom, na katerega se sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi sklicuje, ima upraviteljica pravico do plačila zadnjih 10 % tega zneska v višini 127,84 EUR brez DDV. Ker je sklep o nagradi upravitelja z dne 6. 11. 2014 postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje nanj vezano.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-7, 4/1-7(6), 34. - člen 48.
skupščina d.o.o. - sklep skupščine - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenehanje pooblastila - prokurist - nesklepčnost predloga - zapisnik - pravica do izjave
V zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje se v sodni register, pri vpisu prenehanja pooblastila, kot relevanten podatek vpiše tudi datum prenehanja pooblastila.
Na podlagi primerjave predlaganega vpisa datuma prenehanja pooblastila prokuristu: 22. 3. 2017, z datumom odpoklica prokurista: 23. 3. 2017, je imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru podlago za zavrnitev predlagane spremembe vpisa, ker iz priložene listine ne izhaja, da je bil na skupščini sprejet sklep, da se M. P. odpokliče 22. 3. 2017, pač pa 23. 3. 2017. Predlog je bil v delu, ki se nanaša na vpis datuma prenehanja pooblastila, nesklepčen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
izbris pravne osebe brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - poslovni naslov
Namen zakonodajalca je torej, da se izniči nezakonit poseg v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe. V tem kontekstu je treba presojati domnevno bazo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP in to jasno in nedvoumno zapisano zakonsko določilo uporabiti tako, kot se glasi.
zahtevek na izselitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - opcijska pogodba - odkupna pravica - pravna narava pogodbe - rok za izselitev - najemna pogodba
V primeru realizacije odkupne pravice je odkupni zavezanec zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca - izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je pogoj za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice.
V primeru, ko gre za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, SZ-1 roka za izselitev ne določa, kot to določa v primeru odpovedi najemne pogodbe.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je druga toženka zaradi opustitve skrbnosti dobrega strokovnjaka odškodninsko odgovorna tožniku za nastalo škodo, pri čemer je tudi tožnik s svojim ravnanjem v obravnavanem primeru, ko ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, prispeval k nastanku škode.
Sodišče druge stopnje ocenjuje delež njegovega soprispevka v višini 70%, delež druge toženke pa v višini 30%.
ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.
nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003624
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen
Dejanski opis kaznivega dejanja predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe oziroma kršitev civilnopravne obveznosti. Opis izvršitvenega ravnanja bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženka prikrivala ali jih lažnivo prikazovala ter na ta način preslepila oškodovanko. Šele potem bi v zadostni meri kazal na zavedanje obdolženke ob vsakokratnem naročilu ali nakupu, da za storitve in predmete nikdar ne bo plačala.
pobot - izjava o pobotu - trenutek pobota - prosta presoja dokazov - formalna dokazna pravila
V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh dejstev, relevantnih za zaključek sodišča o pobotu medsebojnih terjatev. Ugotovilo je le, da medsebojne terjatve izpolnjujejo zakonske pogoje za pobot iz 311. člena OZ. Vendar mora za nastanek pobota le-tega ena stranka drugi izjaviti. Izjava mora biti tako jasna, da ne dopušča dvoma o tem, katere terjatve stranka pobotuje. Katero dejanje tožene stranke je prvostopenjsko sodišče prepoznalo kot podano pobotno izjavo in kdaj naj bi jo dala, pa iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Ker po izjavi o pobotu njegov učinek nastopi takrat, ko so se stekli pogoji zanj, pa je izostala tudi ugotovitev sodišča, kdaj točno so se stekli pogoji za pobot medsebojnih terjatev. Zaradi odsotnosti navedenih pravnorelevantnih dejstev v razlogih izpodbijane sodbe, je bil zato pritožbeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava onemogočen.
V našem procesnem pravu ne obstaja vrednostna stopnja dokazov (razen v primeru javnih listin), pač pa prosta presoja le-teh po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP. Zato pritožnik zmotno meni, da bi tožena stranka dobavo blaga lahko dokazala le s potnim nalogom, ki bi dokazoval dostavo blaga ali z dobavnico.