CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00006773
SZ člen 124.. OZ člen 58.. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
tožba za izpraznitev nepremičnine - pobotni ugovor - odločitev o pobotnem ugovoru - pravnomočnost odločitve o obstoju v pobot uveljavljane terjatve - tričlenski izrek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O ugovoru pobota prvostopenjsko sodišče v izreku odločbe ni odločilo, temveč se je do utemeljenosti ugovora opredelilo le v obrazložitvi sodbe. Ker je potrebno v zadevi odločiti tako o terjatvi po tožbi kot o tisti, ki je bila ugovarjana v pobot, v okviru ene odločitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ih tudi odločitev o zahtevku po tožbi razveljavilo ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodščču v novo odločanje.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev zapuščinskega postopka - darilo tretjim osebam - obračunska vrednost zapuščine
Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
pogodba o naročniškem razmerju - ugovor nekakovostne storitve - odstop naročnika od pogodbe - plačilo opravljenih storitev - plačilo zapadlega zneska naročnine
Glede signala mobilnega telefona je sodišče pritrdilo tožencu, da je bil signal na lokaciji, kjer stanuje, res slab, vendar je zlasti na podlagi izstavljenih računov za sporno obdobje ugotovilo, da je tožnik kljub temu terminalsko opremo lahko uporabljal in jo tudi je, zato je dolžan do prenehanja veljavnosti naročniške pogodbe poravnati svoje obveznosti po izstavljenih računih.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 151, 151/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - odvetniški stroški - opredeljenost zahteve za povrnitev stroškov
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer pa že iz same zakonske dikcije izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Odvetniški stroški se torej priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik, iz predloga za izvršbo pa izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnik vložil neposredno po svoji zaposleni brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazal in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičen.
ZST-1 člen 6b, 6b/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 105a/3.
začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Ne zakonodajalec ne ustavno sodišče nista vezala začetka teka roka plačila sodne takse na pravnomočnost sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga o oprostitvi plačila sodnih taks (pod pogojem, da stranka zoper ta sklep ne vloži pritožbe), temveč že na naslednji dan po vročitvi sklepa.
Glede na to, da sodišče v tem postopku določa pripadajoče zemljišče k več stavbam v etažni lastnini, je ta potreba na dlani - ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (glej 23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev ne more vplivati, saj ne ZVEtL ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - smiselna uporaba meril zbpp - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Podlage oziroma kriterijev za odobritev nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist, kot je zgoraj pojasnjeno, ni mogoče enačiti s kriteriji, na podlagi katerih je mogoča oprostitev plačila stroškov postopka po petem odstavku 144. člena ZP-1. ZP-1 namreč v petem odstavku 144. člena ZP-1 ne napotuje na uporabo materialnih kriterijev iz ZBPP za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, ob izpolnjevanju katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca oziroma tistih, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče pri odločanju na izpolnjene materialne kriterije iz ZBPP ni vezano.
Procesne posledice vložitve tožbe s kumuliranim zahtevkom kljub ločitvi pravd ostanejo v veljavi. Če je bilo sodišče stvarno in krajevno pristojno ob vložitvi tožbe z združenimi zahtevki, ostane pristojno še naprej
rezervni sklad - prostovoljen rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - spor majhne vrednosti
Iz načrta vzdrževanja, ki ga je sprejelo pet od šestih etažnih lastnikov (70,66 % lastnikov po solastniških deležih), izhaja le, da so etažni lastniki sprejeli odločitev, da bodo vplačevali akontacije za posamezna vzdrževalna dela, in sicer za predvideno obnovo kanalizacije in krovska dela na strehi. Navedeno, ob upoštevanju drugih ugotovljenih dejstev, da je sredstva zbiral upravnik kot ločeno premoženje (na posebnem računu ali na računu, na katerega etažni lastniki sicer vplačujejo stanovanjske obveznosti), in da je bilo zbiranje sredstev prostovoljno, še ne pomeni, da so etažni lastniki sprejeli odločitev za oblikovanje prostovoljnega rezervnega sklada z enakimi posledicami, kot so določene za obvezni rezervni sklad.
poškodba delavca pri delu - izguba prstov - invalidska upokojitev - odškodninska terjatev - škoda zaradi izgube zaslužka - denarna renta - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - pričetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja - pavšalen ugovor zastaranja
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke škodnega dogodka iz katerega izvira, je (kontinuirana) bodoča škoda. V primerih, ko je po rednem teku stvari predvidljivo, da bo škoda kontinuirano (sukcesivno) nastajala v prihodnosti, se takšna škoda obravnava kot enotna, subjektivni zastaralni rok za njeno povrnitev pa začne teči, ko tožnik izve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja (ne glede na to, ali se zahteva povrnitev v obliki enkratnega zneska ali rente). Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Tožena stranka ob postavitvi ugovora zastaranja, kljub temu, da je bilo dokazno breme na njej, ni z ničemer pojasnila, kako naj bi tožnik določil višino tožbenega zahtevka že ob zaključku bolniškega staleža oziroma ob prejemu odločbe z dne 29. 11. 2011, s katerimi podatki je ali bi, ob primerni skrbnosti, lahko razpolagal, da bi že takrat določil obseg oziroma višino škode (tega tudi sodišče prve stopnje ne pojasni).
Sporočilo stanja s hipoteko zavarovanega posojila v "tujem izvršilnem postopku" je priglasitev terjatve v smislu 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ, saj je dano z namenom sporočila, katera in koliko zavarovane terjatve se naj poplača. Tožnica je s priglasitvijo s hipoteko zavarovane terjatve v "tujem izvršilnem postopku" pokazala tisto aktivnost zoper dolžnika pred sodiščem za ugotovitev (nove višine) terjatve ali njeno izterjavo, ki jo OZ v 365. členu zahteva za pretrganje zastaranja.
S sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 271/2015 z dne 19. 5. 2015 je bilo o sporu med pravdnima strankama pravnomočno odločeno. Zoper tako sodbo ni rednega pravnega sredstva, torej ni pritožbe, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje (333. člen ZPP). Ustava in zakonodaja zagotavljata zgolj pravico do pritožbe, ki jo je toženec izkoristil. Ni pa možen nikakršen "ponoven pregled dokumentacije", za kar se zavzema toženec.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, kar pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklene pogodbo s tretjim, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zastopnik torej nikakor nima pravice do provizije, če pogodba sploh ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebiten trud.
Glede na 325. člena ZPP znaša rok, v katerem lahko stranka zahteva dopolnitev sodbe, petnajst dni, zato je bil predlog tožene stranke nedvomno pravočasen.
Sodišče prve stopnje v sodbi ni odločilo o vseh priglašenih stroških tožene stranke. Taka napaka je seveda vsebinska, ravno njeni odpravi pa je namenjena izdaja dopolnilnega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002042
ZPP člen 2, 2/1, 108, 190, 216. OZ člen 419, 468, 468/2.
prenos terjatve med pravdo - subjektivna sprememba tožbe - privolitev tožene stranke - odprava napake in povrnitev škode - napake objekta - napake gradnje - odgovornost za napake - prosti preudarek - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - pritožbeni postopek - nepopolna pritožba - manjka podpis pritožnika
Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico o kateri teče pravda, lahko stopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Toženka v spremembo tožbe ni privolila, zato je bilo treba izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na zahtevek po tožbi, že zato razveljaviti.
Glede obsodilnega dela po nasprotni tožbi (v zvez z odpravo napak) je sodišče prve stopnje odločilo mimo tožbenega zahtevka in tudi sicer višino napačno določilo.
V postopku s pritožbo se določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo
Kot je pravilno navedla tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, je tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi dala trditve o pravno pomembnih dejstvih ter zanje predlagala dokaze. Temu pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni več nasprotovala in se do ponujenih dokazov tudi ni opredelila. Zato se tam navedena dejstva o obstoju pravnega razmerja in posledično terjatvi sami štejejo za priznana.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 301/7.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravočasnost predloga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - upnik v stečajnem postopku - v stečaju prerekana terjatev - vpliv pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - napačno poimenovanje vloge
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka sama, tožbeni zahtevek tožeče razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Upnik v stečajnem postopku prerekane terjatve mora v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka. Če upnik tega ne stori pravočasno, njegova terjatev nasproti stečajnemu dolžniku preneha v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima torej materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Ne glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku (XII Pg 1762/2010) svojo prvo vlogo po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko vložila 18. 11. 2011 in jo tako tudi naslovila (1. pripravljalna vloga), je višje sodišče v novem odločanju upoštevalo kot pravočasno vlogo z dne 30. 5. 2011, na kateri je tožeča stranka sicer navedla opr. št. postopka po nasprotni tožbi, vendar pa ne gre spregledati pravilne označbe strank postopka in dejstva, da iz njene vsebine izhaja, da predlaga nadaljevanje postopka kot upnik po stečajnem dolžniku prerekane terjatve. To pa je smiselna navedba za ta gospodarski spor, ki ima opr.št. XII Pg 1762/2010. Nenazadnje niso izključene niti opravičljive ali neopravičljive napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče.
Vloga tožeče stranke ni bila zavržena, zato je treba šteti, da je imela učinke pravočasnega predloga za nadaljevanje takoj, ko je rok začel teči.
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - pogojna obsodba s posebnim pogojem - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - pridobitev protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - gospodarska družba - družbenik - fizična oseba
Sodišče mora ob določanju tako splošnega, kot tudi posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe slednja določiti tako, da ob vseh ugotovljenih okoliščinah še vedno sledi namenu pogojne obsodbe, ki se kaže v tem, da se že z izrekom opozorilne sankcije pri obtožencu doseže, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Z določanjem dodatnega pogoja, za katerega je ugotovljeno, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti niti v celotni preizkusni dobi, še manj pa v krajšem roku od le-te, bi bil izničen namen pogojne obsodbe kot takšne.
Kot protipravna premoženjska korist se obravnava vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. V obravnavani zadevi pa je premoženjsko korist pridobila tedaj še obstoječa gospodarska družba in ne obtoženec sam kot fizična oseba. Sama okoliščina, da je bil obtoženec zastopnik in hkrati eden od dveh družbenikov te gospodarske družbe (ki je prenehala in je že izbrisana iz sodnega registra), pa sama po sebi še ne pomeni, da je bila takšna premoženjska korist prenešena na obtoženca samega, saj slednje glede na to, da je premoženje pravne osebe ločeno od premoženja družbenikov, v postopku ni bilo niti zatrjevano, niti potrjeno z nobenim od izvedenih dokazov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu ni odvzelo premoženjske koristi, povsem pravilna in zakonita.