Ker se obdolžencu kot izvršitveno ravnanje očita uporaba spremenjene listine, ne pa (tudi) njena ponareditev ali sprememba, so pritožbena zatrjevanja, da obdolženec tega potrdila ni predrugačil, za presojo njegove krivde povsem nepomembna. Bistvo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine je v potrditvi lažne vsebine v javni listini na podlagi storilčevih navajanj lažnih okoliščin ali zamolčanja takšnih relevantnih okoliščin. Kaznivo dejanje je storjeno, ko je v listini potrjena lažna navedba, ki ima pomen za pravna razmerja. Storilec kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je lahko kdorkoli oziroma vsak, ki z nekim (izvršitvenim) ravnanjem spravi pristojni organ ali notarja v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini potrdi karkoli lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu.
Sodišče druge stopnje še pripominja, da je poleg tega po njegovi oceni na podlagi ugotovljenih dejstev v predmetni zadevi in glede na trditve tožnika podan tudi zakonski dejanski stan iz 3. alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot (navedene predpostavke so naštete alternativno).
To pomeni, da je tožnik toženki že ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje odplačal za 80,51 % višji znesek, kot bi ji, če bi ostali ročnost kredita in višina anuitet ves čas nespremenjeni. To pa je razmerje, za katerega je mogoče reči, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval (toženec po pogodbi tudi ni imel možnosti konverzije). Zato je nepoštenost pogoja in posledično ničnost celotne pogodbe podana tudi iz tega razloga.
Podani so razlogi, zakaj bi brez omejitve starševske skrbi bil mladoletni A. A. ogrožen, in sicer, ker se nasprotni udeleženec zdravi zaradi alkoholizma, to zdravljenje pa je šele v začetni fazi, kot izhaja zlasti iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje povzelo izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke. Iz navedenega izvedenskega mnenja izhaja, da so pri nasprotnem udeležencu prisotni znaki sindroma odvisnosti od alkohola, da izvidi kažejo na dalj časa trajajoče čezmerno uživanje alkohola ali prepovedanih substanc, odvisnost od alkohola je zmerno izražena, kar pa v kombinaciji z narcistično osebnostno strukturo z impulzivnimi potezami bistveno zmanjšuje čustvene in voljne zmožnosti nasprotnega udeleženca v zadnjih letih. Pri nasprotnem udeležencu je podana šele začetna abstinenca od alkohola, pri čemer se alkoholizma še ni ozdravil, ker še nima pomembnega uvida in obžalovanja preteklega ravnanja in želje po popravilu preteklih ravnanj (skrb in nega mladoletnega otroka, kar je oče zanemarjal zaradi odvisnosti alkohola v zadnjih letih).