prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je tako nasprotnemu udeležencu pravilno odgovorilo, da njegova pravica do pritožbe ni bila kršena, saj je bilo plačilo sodne takse za pritožbo nasprotnemu udeležencu odloženo in je o njegovi pritožbi tudi že pravnomočno odločeno.
ZFU člen 95, 95/1, 95/1-2. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 15a, 15a/1, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 144, 144/4, 163, 163/9.
akcesorna pridružitvena odgovornost - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - odgovornost odgovorne osebe - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pravica do obrambe v postopku - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - odgovornost za prekršek - opisano dejanje ni prekršek - sprememba sodbe na drugi stopnji - ustavitev postopka o prekršku
Koncept pridružitvene oziroma akcesorne odgovornosti pravnih oseb, kot je določen v prvem odstavku 14. člena ZP-1, temelji na okoliščinah, ki so primarno dejanske narave (storitev prekrška pri opravljanju dejavnosti in storitev prekrška v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe). Enako velja za koncept odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15.a člena ZP-1, ki prav tako na dejanski ravni zahteva ugotovitev povezave med pravno in njeno odgovorno osebo (storitev dejanja pri opravljanju dejavnosti pravne osebe). To pa pomeni, da je potrebno tudi v opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del ali se priloži plačilnemu nalogu, ki storilcu ni vročen na kraju dejanja, konkretizirati podlage za odgovornost pravne in odgovorne osebe, saj gre za odločilne okoliščine dejanskega stanja.
ZPP člen 182. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 34.a, 34.a/3.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugovor zaradi pobota
Terjatev po primarnem in po podrednem pobotnem ugovoru ima pravno naravo kondikcijske terjatve in sta do višine nižjega istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov in je podredna terjatev že zajeta v primarnem pobotnem ugovoru, ki je višji od podrednega.
S tem gre za navidezno eventualno kumulacijo pobotnih ugovorov, ki ju je potrebno obravnavati kot en zahtevek in ne za podredni zahtevek v skladu s 182. členom ZPP.
plačilo uporabnine - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - primerna višina uporabnine - dokazovanje z izvedencem
Vprašanje ustrezne višine uporabnine (v smislu povprečne tržne najemnine) je strokovno vprašanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tej zvezi utemeljeno v postopek pritegnilo izvedenca.
izločitev dokazov - javna seja - posplošenost navedb stranke - izločitev senata
Jedro nepovezanega pritožbenega izvajanja, s katerim se obdolženi skuša še pred začetkom glavne obravnave razbremeniti očitkov po pravnomočni obtožnici in na temelju lastne dokazne ocene tako pravzaprav ponuja lasten pogled na svoj procesni status, vsebino izpovedi oziroma policistov C. C. in B. B. ter na ostalo zbrano dokazno gradivo (med ostalim o prisilni hospitalizaciji, o rezultatu alkohola v njegovem telesu, o odvzemu krvi kot posegu v človeka, o razpolagalni sposobnosti, o obsegu izvedenstva idr.), kar pa se v aktualnem stadiju kazenskega postopka izkaže kot preuranjeno in odvečno. Javna glavna obravnava, katere pomemben del je prav postopek dokazovanja, ko bo obdolženi lahko predložil vse razbremenilne dokaze in se ustrezno opredeljeval do zanj obremenilnih dokazov, prav tako pa izražal druge pritožbeno poudarjene pomisleke, namreč šele sledi.
Bistvena sestavina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sta med drugim izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, ki ju mora upnik k predlogu tudi priložiti (peti odstavek 40. člena ZIZ). Slednjega je torej pred vložitvijo predloga za izvršbo res potrebno pridobiti, vendar navedeno še ne pomeni, da je upnik za to storitev upravičen v vsakem primeru oziroma avtomatsko. Opravo te storitve mora izkazati.
Zagovornica skozi pritožbeno izvajanje zanemari, da za izvršitev (ogrozitvenega) kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadostuje, da storilec nasproti oškodovancu izrazi resno grožnjo z namenom ustrahovanja. V izraženem stališču ne upošteva, da mora biti izjava, ki se šteje kot (resna) grožnja, po svoji vsebini, kontekstu in načinu izreka takšna, da je objektivno zmožna pri naslovniku vzbuditi občutek resnega strahu za lastno življenje, telo ali varnost bližnjih.
Pritožbena trditev, da mora biti prestrašenost, ogroženost navzven vidna oziroma je nanjo mogoče sklepati glede na poznejše ravnanje tistega, komur so grožnje namenjene, ni točna.
Zagovornici je torej v delu, ko opozarja na maščevalne vzgibe oškodovanke, pritrditi, ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s pritožbenim poudarkom prepovedane posledice, saj gre v konkretni zadevi za ogrozitveno kaznivo dejanje, ko nastanek prepovedane posledice ni odločilnega pomena.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - objektivne in subjektivne okoliščine - večkratni povratnik
Po presoji vseh navedenih okoliščin obravnavane zadeve pa je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn. Na to je pravilno sklepalo na podlagi obsojenčeve predkaznovanosti, ko ni moglo prezreti, da gre pri obsojencu za povratnika, ki je bil že devetkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, ki jih je kontinuirano izvrševal v obdobju vse od leta 2007 dalje in jih je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v točki 4 izpodbijane sodbe. Obsojencu so bile izrečene tako pogojne obsodbe kot tudi zaporne kazni, v enem primeru je bila zaporna kazen obsojencu spremenjena tudi v predlagan alternativni način izvršitve kazni, kar vse pa obsojenca ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Ni namreč prezreti, da je obdolženi po pravnomočni obsodbi v obravnavani kazenski zadevi, storil še več novih kaznivih dejanj, za katere je bil pravnomočno obsojen. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam pritožbe, da delo v splošno korist obsojenca odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj ter vpliva na njegovo resocializacijo.
Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni.
izvršba z rubežem premičnin - slabo finančno stanje - slabo finančno stanje dolžnika - pogoji za ustavitev izvršbe na premičninah - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo
Ali bo izvršba uspešna ali ne, se bo lahko izkazalo šele potem, ko bo izvršitelj opravil oziroma poskusil opraviti rubež in ko bo na podlagi svojih lastnih zaznav ugotovil, ali dolžnik ima premičnine, ki so lahko predmet rubeža. Izvršitelj je tisti, ki bo na kraju samem ugotovil, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh.
ugovor zoper plačilni nalog - pobotni ugovor - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskih ugotovitev, na katerih je pravilno uporabilo materialno pravo. Tako sodne takse od uveljavljanega pobotnega ugovora pravilno ni odmerilo od njegove vrednosti, temveč od vrednosti tožbenega zahtevka, saj pobot, če se izkaže, da je utemeljen, v višjem znesku ni možen.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - lažja izvedba postopka - preobremenjenost sodišč
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik (med drugim) utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Prenosa krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi pa ne narekujejo niti navedbe zagovornika o obdolženčevem slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je primarno poudariti, da slabše obdolženčevo zdravstveno stanje samo po sebi ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za prenos krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka.
pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - zakonski znaki - ogrozitveno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kršitev kazenskega zakona
Za obstoj kaznivega dejanja se kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja (objektivni pogoj kaznivosti) zahteva bistveno več kot zgolj posplošen in nedoločen predlog oziroma vabilo za dogovor za srečanje.
resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazni standard gotovosti
Glede na čustveno napet odnos med nekdanjima partnerjema, ki ga nenazadnje priznavata oba, pa tudi priča A. A., naravo domnevne izjave (podane bodisi v narečju ali v slovenskem knjižnem jeziku) in odsotnost vsakršnih nadaljnjih ravnanj, ki bi potrjevala resnost izrečenih besed, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v danem primeru lahko kvečjemu za izraz afekta ali frustracije obdolženca, ne pa za grožnjo v kazenskopravnem smislu.
Pritožbeno izraženemu stališču o odsotnosti kolizije interesov obrambe vsled sorodstvenega razmerja med obdolženci ne gre slediti. Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega.
URS člen 22. ZMed člen 26, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Po oceni sodišča prve stopnje je tožnik s popravkom, v katerem zanika obstoj partnerskega razmerja s A. A., prav tako pa zanika, da bi mu A. A. vodila posle, brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi (25 točka obrazložitve), s čimer se uresniči njegova pravica, da se objavi in sliši njegova plat zgodbe. Tožnik je s tem, ko je zanikal navedbe v obvestilu oziroma v prispevku medija in tudi prikazal nasprotna dejstva, varoval svoje interese.
Pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza, saj bi s tem nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe.
ZVEtL-1 člen 29, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3, 48, 48/2, 48/3. ZNP-1 člen 8.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - udeležba v postopku - dejanska uporaba zemljišča - narok v nepravdnem postopku - stvarna legitimacija
Te pritožbene navedbe so neutemeljene že iz razloga, ker nasprotni udeleženec ni stvarno legitimiran (t.j. ni legitimiran po materialnem pravu), da uveljavlja pravice tretjih (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu A. ulica 1) na spornem pripadajočem zemljišču, zato kot zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele z ID znakom ... 940 ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi bilo treba etažnim lastnikom sosednje stavbe na naslovu ..., ki niso vključeni v ta postopek, del te parcele določiti kot pripadajoče zemljišče zgolj na podlagi navedb o košnji in vzdrževanju zemljišča.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da je iz zakonodajnega gradiva razvidno, da je merilo iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 iz življenjskega in izkustvenega vidika najpomembnejše med vsemi merili iz prvega odstavka navedenega člena, saj v večini primerov praviloma velja, da je zemljišče, ki je bilo ob izgradnji namenjeno, potrebno oziroma urejeno za potrebe redne rabe stavbe, ostalo v tej funkciji tudi pozneje oziroma do zdaj. Da ne bi z uporabo samo tega merila prihajalo do življenjsko nesprejemljivih in očitno nepravilnih položajev, je zakonodajalec ocenil, da je treba navedeno merilo kljub njegovi prepričljivosti uporabljati skupaj z drugimi merili iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in na njihovi podlagi omogočiti popravo in odstopanje od rezultatov, dobljenih z merilom iz te točke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086795
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3. URS člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - objektivni in subjektivni kriteriji - odklonitveni razlog - procesna odločitev - nepristransko sojenje - svobodna izbira odvetnika - pravica do izjave - razrešitev odvetnika - svaštvo - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.
Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.