KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090453
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - celovita dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov - grožnja - podporni dokaz - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb je namreč podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, torej tistih dejstev, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.
Skladno z ustaljeno sodno prakso ni nikakršne pravne ovire, zaradi katere sodišče ne bi smelo presojati dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz drugih postopkov, oziroma so bila v njih ugotovljena, seveda pod pogojem, da v zvezi z njimi izvede ustrezen dokazni postopek.
vložitev neposredne obtožnice - oškodovanec kot tožilec - zavrženje neposredne obtožnice - formalni preizkus obtožnice - soglasje preiskovalnega sodnika za vložitev neposredne obtožnice - preuranjena odločitev - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ
V obravnavani zadevi je takšen preizkus očitno izostal, saj je predsednik senata obtožnico vročil obdolženki, ki je zoper njo ugovarjala, zaradi česar je zunajobravnavni senat z izpodbijanim sklepom o njej (preuranjeno) meritorno odločil in se pri tem skliceval na napačno pravno podlago. Glede na to, da se šteje, da je oškodovanec kot tožilec z vloženo neposredno obtožnico podal zahtevo za preiskavo, bi o njej moral odločiti preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
preprečitev dokazovanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - zavrženje obtožnega akta
Iz takega opisa izhaja, da se je omenjeni dokazni predlog v pravdnem postopku nanašal na predložitev bančnih podatkov, kar pa ne predstavlja konkretizacije listine kot predmeta obravnavanega kaznivega dejanja. Kljub pritožbenim navedbam, da je prav to dokaz iz omenjenega pravdnega postopka, opredelitev "bančni podatki" oziroma "drugi bančni račun" ne konkretizira pojma "listina", s skritjem, uničenjem ali poškodovanjem katere bi storilec preprečil dokazovanje v postopku, kakor tudi ne s tem, da jo napravi neuporabno.
Z opisanim se oškodovanec kot tožilec smiselno zavzema za opredelitev inkriminiranega ravnanja obdolženke kot konkretizacijo zakonskega znaka, da je obdolženka uničila tujo listino. Vendar nima prav. Z zahtevo banki po izbrisu podatkov o domnevnem drugem bančnem računu, kar pravzaprav predstavlja zaprtje bančnega računa, obdolženka namreč teh podatkov ne bi mogla uničiti, tako da bi prenehali obstajati.
odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde
Pritožbena navedba o nikakršnih posledicah ravnanja obdolženega ne vzdrži resne presoje. Prav tako pa ne drži pritožbeno poudarjena okoliščina obdolženčevega takojšnjega priznanja krivde za storjeno kaznivo dejanje, ki je bilo podano (šele) na glavni obravnavi in ne (že) v okviru predobravnavnega naroka, ko se je obdolženi pred prvostopenjsko sodnico prvič izjasnil o nanj naslovljenih obtožbenih očitkih.
Sodišče odloča o stroških stranke le na podlagi njene pravočasne zahteve. Če stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00090904
URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
Sodišče druge stopnje v tej zvezi poudarja, da tožnik s pritožbenim ponavljanjem očitkov o nepravilnostih v prekrškovnem postopku ni vzbudil nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni prekoračil svojih pooblastil, prav tako ni ravnal iz maščevanja ali šikanozno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - hospitalizacija - utemeljen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - opravičljiva zamuda - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka oziroma pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. DZ člen 67, 74.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
Ker se v tožbi navedena dejstva, v primeru izdaje zamudne sodbe, štejejo za priznana, se njihova resničnost ne preverja. Sodišče je zato pravilno opravilo le presojo ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbene trditvene podlage, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali s splošno znanimi dejstvi.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00090409
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090452
KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - načelo kontradiktornosti - prepis zvočnega posnetka - video posnetek kot dokaz - identiteta storilca
Prepisi zvočnih posnetkov se vročajo na utemeljeno zahtevo strank (šesti odstavek 314. člena ZKP), katere pa pritožnik (ki niti ni stranka v postopku) ni podal.
Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma (beyond reasonable doubt).
Nepotrebno in nesmiselno je, da bi preiskovalni sodnik v odredbi za hišno preiskavo navajal druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga tožilstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090337
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3, 263, 263/1.
razveljavitev po uradni dolžnosti - predmet obtožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Ko je namreč sodišče prve stopnje spoznalo, da na podlagi razpoložljivih dokazov ni moglo ugotoviti obdolženčevega namena izkoristiti svoj domnevni vpliv na uradne osebe Finančnega urada Maribor in posredovati, da se zoper davčnega zavezanca davčna izvršba ne opravi, ko je od B. B. zahteval in sprejel denarno nagrado, kot mu je očitala obtožba, je ponudilo obrazložitev v smislu kaznivega dejanja goljufije, ki pa obdolženca po pravnomočni obtožnici ni obremenjevalo.
V prvostopenjski ponujeni obrazložitvi pa je s tem, ko je sodišče prve stopnje dejansko utemeljevalo (ne)obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki sploh ni bilo predmet pravnomočne obtožbe, prepoznati nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, katere pritožbeno sodišče ne more sanirati. Ker je sodišče prve stopnje vezano na izrečeno in javno razglašeno sodbo, mora biti obrazložitev pisne sodbe skladna z izrekom razglašene sodbe in se ne more osredotočati na kaznivo dejanje, ki v (pravnomočne) inkriminirane očitke sploh ni zajeto.
ZSKZDČEU-1 člen 84, 84/2. ZKP člen 402, 402/5, 519, 519/2.
odstop kazenskega pregona tuji državi
Glede na določbo drugega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1, ki jasno določa organe, ki so v posamezni fazi kazenskega postopka pristojni odločati o odstopu, pri čemer za fazo po začetku glavne obravnave takšnega organa niti na splošno ne določa, ZSKZDČEU-1 odstop zadeve zamejuje le do začetka glavne obravnave.
DZ člen 67, 74, 183. OZ člen 193. ZPP člen 7, 212, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - kredit - prelivanje premoženjskih kategorij - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zavarovalnina - življenjsko zavarovanje - kreditna obveznost - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - edicijska dolžnost - kršitev pravice do izjave - protislovnost
Tako je v pojasnilo, da se v primeru prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju in torej lahko vpliva na velikost deležev na skupnem premoženju.
Nadalje je obrazložilo, da v skupno premoženje spadajo vse premoženjske pravice, stvarnopravne in obligacijskopravne, pridobljene z delom kot konstitutivnim elementom skupnega premoženja zakoncev ter da v skupno premoženje spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s plačilom s kreditom, pri čemer neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja (kar pomeni, da skupno premoženje predstavljata tako aktiva kot pasiva). Vendar pa znesek kredita, najetega med trajanjem zakonske zveze in vrnjenega po njenem razpadu iz sredstev enega zakonca, ne spada v skupno premoženje (t.j. ne predstavlja pasive skupnega premoženja). Če eden od partnerjev odplačuje skupne obveznosti po prenehanju zunajzakonske skupnosti iz posebnega premoženja, bi lahko od drugega terjal povračilo tistega, kar presega njegov del dolga (obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve), vendar se zaradi plačevanja obrokov iz posebnega premoženja po prenehanju zunajzakonske skupnosti ne morejo spremeniti deleži na skupnem premoženju.
Iz pravne teorije in sodne prakse namreč skladno izhaja, da zavarovalnina ne spada v skupno premoženje (zunaj)zakonskih partnerjev, saj ne predstavlja premoženja, ki bi bilo pridobljeno z delom (67. člen DZ), četudi so bile morda premije za to zavarovanje plačane iz skupnih sredstev. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da se življenjsko zavarovanje, za kar je šlo v obravnavani zadevi, nanaša na osebno dobrino posameznega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja (to je njegovo življenje, zdravje, telesno integriteto, ipd.), kar že po naravi stvari kaže, da ne more predstavljati skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev. Zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, ki je štelo zavarovalnino za skupno premoženje, ker je šlo "za izkupiček (premoženje) iz naslova zavarovanja, s katerim je bila zavarovana skupna (kreditna) obveznost" (21. točka obrazložitve).
Tožnica v pritožbi izpostavlja sodno prakso in pravno teorijo, iz katere izhaja, da je oškodovanec upravičen do povrnitve stroškov popravila vozila, tudi če bi ti morebiti presegali razliko med vrednostjo nepoškodovanega in vrednostjo poškodovanega vozila.
Pritožbeno sodišče meni (ne da bi presojalo materialnopravno pravilnost navedenih stališč), da navedenih pravnih naziranj sodne prakse in pravne teorije v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, ker so okoliščine obravnavane zadeve drugačne. V zadevi VSL II Cpg 1244/2016 se je oškodovanec odločil vozilo popraviti in je uveljavljal povrnitev stroškov popravila, v obravnavani zadevi pa se tožnica ni odločila za popravilo vozila, temveč za njegovo prodajo (tožnica je namreč že pred pravdo svoje vozilo prodala, kot izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 25.10.2017 v prilogi A27).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00091305
DZ člen 158, 158/2. ZNP-1 člen 43. ZOsn člen 3, 4, 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-13.
regulacijska začasna odredba - omejitev starševske skrbi - kolizijski skrbnik otroka - dokazni standard verjetnosti - korist mladoletnega otroka - pravica do izjave pred sodiščem - načelo najmilejšega ukrepa
Pri obravnavi pritožbenih navedb je pomembna vsebina začasne odredbe, ki se nanaša zgolj na področje izobraževanja deklic ter zgolj v tem delu poseže v starševsko skrb, z delno postavitvijo deklic pod skrbništvo CSD, z nalogo, da skrbnik poskrbi, da se bosta mladoletni deklici vključili v redno izobraževanje na javni oziroma zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom v Republiki Sloveniji.
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".