OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068951
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 48.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožniku, ki je v prometni nezgodi utrpel nateg vratnih mišic s posledično rahlo okvaro slušnih čutnic, ki je privedla do začetne naglušnosti in šumenja oziroma piskanja v levem ušesu, zvin prsne hrbtenice, nateg ledvenih obhrbtnih mišic, udarnino levega kolena in delno raztrganino rotatorne manšete leve rame, je bila dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 13.400,00 EUR (5.500,00 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, 7.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji. Tudi zaradi realizacije terjatve do Republike Slovenije je treba stroške vsake od pravdnih strank odmeriti ter medsebojno pobotati.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073126
OZ člen 133, 133/3. SPZ člen 75, 75/2. ZPP člen 185, 214, 214/2, 254, 286b, 270, 270/3, 363, 363/3.
sosedsko pravo – odstranitveni zahtevek – imisije – meteorne vode – posebne naprave – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – ogled izvedenca – vabilo strank na ogled – pravica do izjave – splošno koristna dejavnost – sprememba tožbe – grajanje procesnih napak
S posebnimi napravami so v prvi vrsti mišljene naprave, ki s svojim delovanjem same neposredno povzročajo imisijske vplive.
Regionalna cesta in lovilec olj sta kot del njene infrastrukture nedvomno v splošnem interesu oziroma sta del splošno koristne dejavnosti. Ker je torej njuno delovanje oziroma obstoj sam po sebi splošno koristen, opustitveni (odstranitveni) zahtevek ne pride v poštev.
Dejstvo, da izvedenec strank ni povabil na ogled, ki ga je opravil, ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Nikjer ni predvideno, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi, zato da lahko sestavi mnenje oziroma odgovori na zastavljena vprašanja, vabiti tudi stranke. Ogled je le predpogoj za to, da mnenje lahko sestavi, strankina pravica pa je v tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe oziroma da lahko zahteva njegovo dopolnitev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.
ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/2, 44/3. SZ člen 111 - 121.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča nastopi šele takrat, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje tožilstva – protipravno ravnanje sodišča – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Protipravnega ravnanja tožilstva, katerega funkcija je v pregonu storilcev kaznivih dejanj, ne more predstavljati opravljanje dejanj (začetek pregona storilcev kaznivih dejanj, vložitev zahteve za preiskavo in obtožnice) v zvezi s kazenskim pregonom za kaznivo dejanje, ki kasneje v sodnem postopku ni dokazano in se postopek ne konča z obsodilno sodbo. O protipravnem ravnanju tožilca bi bilo mogoče govoriti le, ko bi bilo le-to v nasprotju z njegovimi pooblastili ali šikanozno.
Le, če bi bilo že na prvi pogled očitno, da je tožilstvo vodilo postopek zoper tožnika brez dokazov, ali na podlagi za obsodbo povsem nerelevantnih dokazih, bi bilo mogoče govoriti o očitno napačnem ravnanju tožilstva in nadalje sodišč, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pooblastil in s tem protipravno ravnanje.
Sodišče ravna protipravno, če ne uporabi povsem jasne določbe zakona, če določeni predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ali ko zaradi malomarnosti opusti posamezna procesna dejanja.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142/3, 137, 137/1, 138, 333.
zavrženje pritožbe – vročanje – osebno vročanje – pooblaščenec – odvetnik – poštni predal – obvestilo o vročitvi – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba šteti, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanje, ki se vročajo osebno ali ne – ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
OZ člen 190, 193. ZDavP člen 406. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 42, 47.
neupravičena obogatitev - protiustavnost ZDavP - vpliv odločbe Ustavnega sodišča - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage.
Sprejem brezplačne prokure pomeni odpoved premoženjski pravici, saj je imel stečajni dolžnik pravico do plačila za svoj trud.
Namen postopka odpusta obveznosti je omogočiti dolžnikom, da se razbremenijo svojih obveznosti, ki jih zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo izpolniti, dolžnik pa mora pri tem ravnati v skladu z zakonom in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Stečajni dolžnik pa želi priti do odpusta obveznosti, pri čemer pa mu koristi upnikov niso prav nič mar, ravnal je celo v nasprotju z njimi. V nasprotju z namenom zakona pa bi bilo, da bi v primeru kršitve svojih obveznosti dolžnik smel takoj znova predlagati odpust obveznosti.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg premoženje
Sodišče prve stopnje je glede obstoja izvenzakonske skupnosti dejansko spremenilo dokazno oceno oziroma sprejelo drugačno dokazno oceno, kot v prvem sojenju, pri čemer pa je v ponovnem sojenju in dopolnjenem dokaznem postopku (za razliko od dokazne ocene v prvi sodbi II P 1056/2009) izčrpno pojasnilo, zakaj šteje za dokazano, da je imela njuna zveza v obdobju od leta 1997 do 2008 atribute zakonske zveze (čustveno navezanost, ekonomska skupnost, skupno gospodinjstvo, notornost) oziroma predpostavke v smislu določb ZZZDR (točki 12 in 13 obrazložitve), in da ni šlo le za poslovno sodelovanje, kot je prikazovala tožena stranka v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi.
OZ člen 167, 167/4, 167/5, 168, 168/2, 174, 174/2, 175. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5. ZPP člen 214, 214/2, 286b.
renta - izgubljen zaslužek - raznašalec časopisa - valorizacija - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - bodoča škoda
Zavezanec za plačilo dohodnine je v skladu s 4. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) fizična oseba, v konkretnem primeru torej tožnik kot prejemnik dohodka. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje bo plačilo dohodnine od izplačane odškodnine za izgubljeni dohodek (peti odstavek 27. člena ZDoh-2) na koncu bremenilo tožnika, z izplačilom zgolj neto zneska izgubljenega dohodka bi bil tako tožnik po plačilu dohodnine iz tega naslova še vedno prikrajšan.
Za valorizacijo mesečnih rentnih zneskov ni zakonske podlage niti takega stališča ni sprejela sodna praksa. Odškodninska narava rente, prisojene zaradi izgubljenega zaslužka v primeru nesposobnosti za delo, izključuje upoštevanje porasta življenjskih stroškov.
ZUJF člen 168, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2. ZJU člen 39.
javni prevoz – kilometrina – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela – javni uslužbenci
Tožnik ima od kraja bivališča do delovnega mesta javni prevoz na sporni relaciji. Ker javni prevoz obstaja, je tožena stranka tožniku skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd dolžna priznati in izplačati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) javnim prevoznim sredstvom. V citiranih pravnih aktih ni podlage, da bi tožena stranka od tožnika lahko zahtevala, da za prevoz na delo in z dela uporablja zgolj svoje lastno vozilo, ne pa prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – nepopoln predlog – poziv sodišča na dopolnitev predloga – predujem – zavrženje predloga
Za zbiranje spisovnega gradiva je v prvi vrsti odgovoren predlagatelj, iz podatkov v elektronskem spisu pa izhaja zgolj to, da ta kljub pozivu sodišča svojega predloga ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, zato je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074626
ZGD-1 člen 32, 32/1, 505, 505-8, 523, 523/3, 526. ZUKN člen 2, 11, 28, 42. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost poslovodje – sklep skupščine o vložitvi tožbe – predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji – enoosebna družba – vpis odločitev v knjigo sklepov – materialno procesno vodstvo
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo je v zadevah, v katerih odločajo družbeniki, omejeno in vezano na predhodno odločitev družbenikov. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
pridobitev nepremičnine v arondacijskem postopku – odplačnost – trditveno in dokazno breme
Če svojih trditev z drugimi sredstvi ni uspela oziroma mogla dokazati, tega ni mogoče šteti v škodo toženi, ampak tožeči stranki. Na njej je namreč breme, da dokaže dejstva, ki jih zatrjuje oziroma ki so ji v korist in s katerimi utemeljuje pravovarstveni zahtevek, medtem ko je na toženi stranki, da dokaže utemeljenost postavljenih ugovorov, kar pa ji je s predložitvijo arondacijskih odločb tudi uspelo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – neobrazložen sklep sodišča prve stopnje
Sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen in se zaradi pomanjkljivosti njegove pravilnosti in zakonitosti ne da preizkusiti, kar je narekovalo njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 365, 366, 367. ZPP člen 23, 23/1, 23/2, 112, 112/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – zastaranje – stvarna pristojnost - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – rok za vložitev tožbe
V primeru stvarne nepristojnosti sodišče ne zavrže tožbe, temveč se po prvem odstavku 23. člena ZPP izreče za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, po določbi drugega odstavka 23. člena ZPP nadaljuje postopek, kot bi se bil začel pred njim, razen – glede na določbo prvega odstavka 112. člena ZPP – v primerih, ko je vložitev tožbe vezana na rok. Z določbo 23. člena ZPP namreč niso varovani roki za vložitev tožbe. Prvi odstavek 112. člena ZPP določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ta določba po zadnjem odstavku 112. člena ZPP velja tudi za zastaralne roke, v obravnavanem primeru pa tudi ne gre za izjemo iz predzadnjega odstavka 112. člena ZPP (ki določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika). Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, zato je prepozna.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Tožnik je kot električar-vzdrževalec zaganjal kotel za centralno ogrevanje. Po tretjem poskusu zagona kotla je prišlo do rahle eksplozije in pri tem odtrgalo dimno cev, ki je zadela tožnika in ga vrgla po tleh. Plinski kotel oz. peč je nevarna stvar, iz katere izvira večja škodna nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitve delovnih mest v osnovni plačni razred.
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno delovno mesto, dejansko pa opravlja delo na drugem delovnem mestu. Tožnica ni opravljala delo, ki po opisu del in nalog v celoti spada pod delovno mesto Urednik oddaj, ampak opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato njen zahtevek za plačilo po dejanskem delu ni utemeljen.
ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi – odmera premoženjske koristi
Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.