ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.
Po ustaljeni sodni praksi je pri ugotavljanju možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih bistveno, ali so te možnosti obstajale v času odpovedi.
oprostitev plačila sodne takse – blokada tekočih računov - premoženjsko stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme
Zmotno je pritožbeno stališče, da dejstvo, da ima tožeča stranka svoje račune preobremenjene, kar smiselno pomeni, da ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za poravnavo svojih obveznosti, zadošča za utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Ker tožena stranka razpolaga s premoženjem za poplačilo terjatev do upnikov, bi morala v predlogu za taksno oprostitev podati konkretne trditve, da premoženja ne more vnovčiti in zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. Pravilnik o varstvu pri delu na železnicah člen 10, 93.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo – nepremoženjska škoda – odmera višine odškodnine
Podana je krivdna odgovornost prvotožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik v delovni nezgodi (tožnik je pri tehničnem pregledu vlaka na železniški postaji padel v medtirju), ker ni v zadostni meri poskrbela za zagotavljanje varnosti po predpisih o varnosti in zdravju pri delu. Prvotožena stranka ni spoštovala določila 10. čl. Pravilnika o varstvu pri delu na železnicah, saj je bila premikalna steza nasuta s tolčencem večje granulacije od predpisane (do 15 mm), ter kršila 93. čl. Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, saj bi morala biti urejenost poti taka, da delavec pri delu ali med hojo ne bi mogel zdrsniti ali pasti. Tožena stranka bi morala teren urediti skladno s predpisi. Ker tega ni storila, je ravnala hudo malomarno, v posledici takšnega ravnanja pa je tožniku nastala škoda.
prodaja nepremičnine – predlog upnika za prodajo – tretja javna dražba – rok šest mesecev – prekluzivni rok - ustavitev izvršbe
V skladu s prvim in drugim odstavkom 194. člena ZIZ v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, sodišče izvršbo ustavi. Šestmesečni rok za podajo predloga za novo prodajo oz. predloga za razpis tretjega naroka - tretje javne dražbe je po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse prekluzivne narave.
URS člen 14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43. ZPIZ-1 člen 72.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Tožniku je bila invalidska pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena. Zato je toženec zahtevo za novo odmero pokojnine, da se upoštevajo tudi zneski iz naslova dobička iz leta 1992, od katerega so bili plačani vsi prispevki in ki niso bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove, utemeljeno zavrgel.
Ker je rok za vložitev tožbe zoper dokončno upravno odločbo po 1. odstavku 72. člena ZDSS-1 materialni prekluzivni rok, vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi tega roka ni dovoljena.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZPP člen 111, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
prepozna tožba – zavržena tožba
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.
Stranka lahko z ugovorom izpolnjene obveznosti (ugasle pravice) uspe le, če dokaže, da je njena terjatev nesporna in natančno določena. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti takšna terjatev ugotovljena v postopku, ki je pravnomočno končan, zahteva pa, da je ta natančno ugotovljena oziroma da ta očitno obstoji.
zavrženje tožbe – rok za vložitev tožbe – sodno varstvo – ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z odjavo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar predstavlja drug način prenehanja delovnega razmerja oziroma veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 204. člena ZDR), zaradi česar tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Za kršitev svojih pravic je tožnik izvedel, ko je od delodajalca prejel zaključeno delovno knjižico ter potrdilo o odjavi (iz delovnega razmerja) oziroma, najkasneje takrat, ko se je pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavil v evidenco brezposelnih oseb. Ker je predmetno tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, je potrebno njegovo tožbo kot prepozno zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076602
OZ člen 62, 63, 74, 122, 122/1, 164, 164/1, 168, 168/1, 199, 220, 239, 239/2, 243, 243/3, 246, 435, 766, 766/1, 766/3, 768/1, 769, 769/1, 769/2. ZTVP-1 člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 214/2, 251, 285, 287, 287/4.
izvedeni finančni instrumenti – pooblastilo – pogodba o naročilu – rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz – forward exchange contract – prodajna pogodba – kršitev pogodbenih obveznosti – premoženjska škoda – obseg odškodnine – koristi – prenos pogodbe – izvedensko mnenje
Izvedeni finančni instrumenti niso nič drugega, kot pravni posli, katerih skupna značilnost je v tem, da je odmena vsaj ene pogodbene stranke odvisna od cene tujega denarja (valute), obrestne mere, določene vrste blaga ali vrednostnega papirja. Mogoče bi jih bilo opisati tudi kot izvedene finančne pravne posle. Izvedeni se imenujejo zato, ker je odmena izvedena od merila, ki je neodvisen od samega pravnega posla. Odmena je izvedena od zunanje spremenljivke, npr. od vrednosti tujega denarja. Izvedeni finančni pravni posli se torej ne imenujejo tako, ker bi bili akcesorni.
Z rokovno ali terminsko prodajo in nakupom deviz (angl. forward exchange contract) se proda ali nakupi določen znesek deviz po že v času sklenitve pravnega posla določenem tečaju. Izročitev deviz in plačilo teh deviz se opravita šele po preteku roka ali po nastopu termina. V bistvu gre za prodajno pogodbo, katere predmet je tuj denar. Devizni rokovni ali terminski pravni posel po svoji pravni konstrukciji sam po sebi ne prinaša posebnega dodatnega tveganja, niti ga ne zmanjšuje. Služi lahko zmanjšanju tveganja ali pa tveganje povečuje. Oboje je odvisno od okoliščin.
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. En in drug pravni posel ureja sicer OZ, vendar vsakega posebej in vsakega precej drugače. Med obema ni nobenega samodejne povezave: pogodba o naročilu je lahko (in celo pogosto je) pravni temelj za pooblastitev (in izstavitev pooblastilne listine), ne pa nujno. Predvsem pa se razlikujeta glede učinkov. Pooblastilo ureja le upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Z izdajo sklepa o rubežu terjatve in po njegovi pravnomočnosti še sklepa o prenosu zarubljene terjatve na upnika, postane upnik cesionar dolžnikove terjatve, vprašanje, kako bo tako pridobljeno terjatev uveljavljal, pa ni več stvar konkretnega izvršilnega postopka. Zato dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, oz., da je bila predhodno prenešena na drugega upnika, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe.
nadomestilo za nego in varstvo otroka – omejena višina
Višina nadomestila za nego in varstvo otroka je bila po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da se ji odmeri višje nadomestilo, to je nadomestilo v višini 100 % ugotovljene osnove.
Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.
Stiki pod nadzorom so izjema od pravila, da ima drugi starš, ki mu otroka nista dodeljena, pravico do stikov brez nadzora tretje osebe. Izjeme pa je potrebno razlagati restriktivno. Zakon kot edini kriterij izpostavlja korist otroka in le-to vidi v prepovedi psihične obremenitve ali ogrožanju telesnega ali duševnega razvoja.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2.
Sporazum z BIH - pokojnina
Tožnik ima z odločbo nosilca zavarovanja v BiH priznano pravico do invalidske pokojnine na podlagi pokojninske dobe, v kateri je bila upoštevana tudi celotna slovenska zavarovalna doba. Po 37. členu Sporazuma z BIH (preračun pokojnin) invalidska pokojnina v Sloveniji tožniku ni bila priznana in ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH. Tožnik zato po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine neutemeljen.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba
Tožena stranka ni gospodarski subjekt, saj je fizična oseba in torej ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.