izobraževanje – vračilo stroškov – pogodba o štipendiranju – pogodba o strokovnem izpopoplnjevanju – izobraževanje delavcev
Delovno mesto pravni svetovalec, ki ga je tožeča stranka ponudila tožencu na podlagi pogodbe o štipendiranju, je bilo ustrezno. Toženec je s tem, ko je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, kršil pogodbo o štipendiranju ter pogodbo o strokovnem izpopolnjevanju, zato je tožbeni zahtevek na vračilo stroškov izobraževanja tožeče stranke utemeljen.
Toženec kot štipendist je kršil pogodbo o štipendiranju tudi s tem, ker ni doktoriral v postavljenem roku in bi zato moral vračati štipendijo že iz tega razloga. V 7. členu pogodbe o štipendiranju je bilo namreč določeno, da lahko banka v primeru, ko štipendist krši svoje obveznosti po pogodbi, sporoči, da odstopa od pogodbe in zahteva vračilo izplačane štipendije (podobno določbo pa je vseboval tudi Pravilnik o štipendiranju tožeče stranke).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (vodja finančno računovodskega odseka v javnem zavodu) je s tem, ko je na elektronske naslove ministrstva, javnega zavoda oz. drugih oseb, brez pooblastila, navodila, odobritve odredbe, soglasja, oziroma vedenja direktorja tožene stranke (bolnišnice) ter kateregakoli nadrejenega delavca oziroma pooblaščenega organa tožene stranke poslal elektronsko sporočilo „Pojasnilo o pripravi ocene o poslovanju zavoda“, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zato mu je bila zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Pojasnitev zdravstvenega stanja tožnice in njenega moža sama po sebi ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o dejstvih, relevantnih za presojo, ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
začasna odredba – bančna garancija za dobro izvedbo posla - neupravičeni poziv banki – načelo prepovedi zlorabe pravic
O kršitvi načela prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ je mogoče govoriti le, ko je izkazano, da nasprotna stranka (upnik) pravilno izpolnjuje temeljni posel, posledično pa upravičenec uveljavlja svojo pravico iz bančne garancije v nasprotju z njenim namenom.
Za neupravičeni poziv banki, naj izplača v bančni garanciji naveden znesek, bi šlo le, če bi bilo brez dvoma oziroma jasno izkazano, da naročnik garancije (upnik) ni kršil pogodbenih obveznosti ali, da je za kršitev pogodbenih obveznosti odgovoren sam upravičenec (prvo dolžnik). Ker v obravnavanem primeru, temu ni tako, o zvijačnem ravnanju prvo dolžnika ni mogoče govoriti, zato pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
odškodnina za duševne bolečine – posebno težka invalidnosti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost – preživet čas z neposrednim oškodovancem – višina odškodnine
Sodišče utemeljeno ni razlikovalo med materjo in očetom neposredne oškodovanke, saj se stopnja in trajanje njunih duševnih bolečin ne presoja glede na čas, ki ga s hčerko dejansko preživita. Bistvene so duševne bolečine, ki jih trpita ob zavedanju, da hčerkino stanje nikoli ne bo več takšno, kot je bilo pred nesrečo, in da bo tudi v prihodnje vsakodnevno odvisna od njune pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje zahtevka
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja. Pravilno je štelo, da je tožnik z dnem objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-284/94, to je 12.3.1999, mogel izvedeti za vse elemente odškodninske odgovornosti povzročitelja škode, torej tudi za škodo in za storilca, tožbo pa je vložil šele 24.9.2010, ko je zastaralni rok že potekel.
predlog za obnovo postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – nov dokaz
Dokaza, na katera se tožnica sklicuje v svojem predlogu za obnovo postopka, nista razloga za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP. Za sklep o zavrženju tožbe je tožnica vedela že v prvotnem postopku, sklep o zavrnjeni zahtevi za preiskavo pa v času prvotnega sojenja še ni obstajal. Takšni razlogi pa niso dovoljeni razlogi za obnovo postopka, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ohlapno določeni stiki so možni v primeru, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja. Sicer morajo biti stiki določeni natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati.
Na tožnico odpade večji delež preživninske obveznosti, saj so njene preživninske zmožnosti bistveno večje od preživninskih zmožnosti toženca.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077369
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 300.
primarni in podredni zahtevek – stvarnopravni zahtevek – dednopravni zahtevek – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožniki v tej pravdi poleg zahtevka, glede katerega so bili napoteni na pravdo, uveljavljajo še stvarnopravni tožbeni zahtevek iz naslova priposestvovanja. Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta samostojna zahtevka, le združena sta v obravnavanje v isti pravdi.
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 146, 146/1, 210, 210/3.
dedna izjava – odstop dednega deleža sodediču – odstop dednega deleža pred delitvijo zapuščine – spor o obsegu odstopljenega deleža
Izjava dediča, da odstopa svoj dedni delež sodediču je dedna izjava le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila drugega odstavka 138. člena ZD. V preostalem gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala – pravni interes – ekonomski interes
Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.
Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon.
S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama.
Nepriglasitev terjatve upnika v stečaju glavnega dolžnika ima za upnika zgolj to posledico, da poroku odškodninsko odgovarja, ne pa da obveznost preneha.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
varstvo in vzgoja otrok – stiki – preživnina – potrebe otroka – neformalen razgovor z otrokom – stroški postopka
Ni obvezno, da sodišče otroka povabi na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo, kot ga je tudi v tem obravnavanem primeru, pogovor z otrokoma pa je opravila tudi sodna izvedenka.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zmanjšana vrednost nepremičnine – zahteva za plačilo odškodnine – rok za vložitev zahteve – novela ZDen–B
Ker o zahtevi za denacionalizacijo v času uveljavitve ZDen – B še ni bilo odločeno, je za vložitev zahteve za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti odvzete nepremičnine veljal 60 dnevni rok, ki se je iztekel 5. 1. 1999. Ker so predlagatelji ta rok zamudili, z zahtevkom za plačilo odškodnine ne morejo uspeti.