Vsi stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v vlogi z dne 12. 10. 2012, so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP jih je bila zato dolžna poleg glavnice terjatve uveljavljati v stečajnem postopku.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajnim postopkom – plačilo pogodbene kazni
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Ker je izpodbijani sklep o nadaljnjih stroških v povezavi s sodbo P 123/2012, s pritožbo zoper to sodbo pa tožena stranka ni bila uspešna, je zato neutemeljena tudi njena pritožba zoper ta sklep o nadaljnjih pravdnih stroških.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074624
OZ člen 35, 87. ZPP člen 285.
ničnost pogodbe – neobstoječ predmet pogodbe – materialno procesno vodstvo – zadostna skrbnost – navedbe nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila.
SPZ člen 33, 99, 213, 213/2, 219, 219/2. ZPP člen 183, 183/2, 185, 185/1.
služnost poti - izvrševanje služnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - razlaga izreka sodne odločbe - sprememba tožbe - nasprotna tožba
Obveza tožencev, da služnostno pot v širini 2,5 m in celotni dolžini primerno uredita z gramozom tako, da bo sposobna za hojo in vožnjo, ne izvira iz zakonskih določb drugega odstavka 213. člena SPZ (prej 49. člen ZTLR) in drugega odstavka 219. člena SPZ (prej 50. člen ZTLR), temveč iz delne sodbe, s katero je tožencema naložena obveznost vzpostavitve služnostne poti v prejšnje stanje.
Dejanska in pravna podlaga navedenega zahtevka namreč nima nobene odločilne zveze z že postavljenim zahtevkom v nasprotni tožbi. Zraven tega pa od odločitve o takem zahtevku ni odvisna dokončna ureditev temeljnega spornega razmerja med pravdnima strankama - obstoju služnostne poti
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076605
OZ člen 13, 13/2, 289, 346, 349. ZPP člen 212, 226, 226/1.
prokurist – procesna sposobnost – zastaranje – zapadlost terjatve – rok za plačilo obveznosti – gospodarska pogodba – rok
Prokurist je procesno legitimiran za vložitev tožbe.
Ne gre za odškodninski terjatvi, saj nista bili dogovorjeni za primer, če toženi stranki prekršita pogodbene obveznosti, temveč kot denarna obveznost toženih strank, soglasno ugotovljena v pogodbi, zato uporaba specialnega zastaralnega roka za odškodninske terjatve ne pride v poštev.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
odgovornost uprave - poslovodstvo - škoda zaradi ravnanj poslovodij - riziko poslovanja - vesten in pošten gospodarstvenik
Neomejeno pooblastilo, ki ga je toženec dobil ob nastopu funkcije direktorja A d.o.o., nikakor ne more pomeniti, da bi toženec smel delati, kar hoče, in da bi ga to vnaprej odvezovalo odgovornosti za povzročeno škodo.
Vsekakor odsotnost take podlage toženca ne more odvezovati dolžnosti, da s prejetimi sredstvi, torej s premoženjem (prvotne) tožeče stranke, ravna skrbno in pošteno ter v korist družbe, katere poslovodja je.
umik predloga za začetek stečajnega postopka – pomota v označbi dolžnika – popravni sklep
Res je sodišče v uvodu izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da sodišče odloča v stečajnem postopku nad dolžnikom R., d.o.o., …, Ljubljana. Vendar pa glede na pravnomočni sklep z dne 10.12.2012, v katerem je pravnomočno izrečeno nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom prvotnega dolžnika, torej z D., d.o.o., ni nobenega dvoma, da je zadeva procesno pravilno speljana.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/1.
pravdni stroški – končni uspeh – potrebnost pravde – priča – potni stroški – kilometrina – način izpolnitve s poštno nakaznico
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, nosi stroške tista stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila, da je bila pravda potrebna, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu glede stroškov pravdnega postopka enak učinek, kot da bi solidarni dolžnik sam izpolnil zahtevek.
sodna taksa za pritožbo – neplačilo sodne takse – zavrnitev predloga za taksno oprostitev – dodatni rok za plačilo – umik pritožbe
Če pritožnik, ki s predlogom za oprostitev plačila sodne takse ni uspel, ne plača sodne takse za pritožbo v dodatnem roku, ki mu ga postavi sodišče, se pritožba šteje za umaknjeno.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerih prilog tožnica ni priložila. Predložila je tisto, h čemur je bila pozvana s sklepom z dne 1.3.2013. Izpodbijanega sklepa torej ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, iz katerega razloga, je bil tožničin predlog zavržen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.
Novela ZFPPIPP-A je razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta sprememba je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Ob dejstvu, da je upnik v predlogu za izvršbo določno navedel račune, ki so podlaga predlogu, se dolžnik ne more izogniti uporabi domneve nevarnosti zgolj s pavšalno in neobrazloženo izjavo, da „ne zanika obligacijskega razmerja“, ne da bi bilo pri tem to obligacijsko razmerje, katerega obstoja ne zanika, kakorkoli konkretizirano in ne da bi pri tem pojasnil tudi svoj ugovor, zakaj kljub obstoju obligacijskega razmerja, nima več nobene obveznosti iz tega naslova.