IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.
obnova postopka – nova dejstva – druga sodna odločba
Glede na to, da je predlog za obnovo postopka temeljil na novih dejstvih, ki jih je v drugem postopku (P 1) ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče med pravilnimi razlogi prvostopnega sodišča izpostavlja, da v konkretnem primeru predlagateljica kot obnovitveni razlog ni uveljavljala dejstev v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ampak je predlagala obnovo postopka na podlagi pravnih sklepanj, ki jih je v drugem sodnem postopku po izvedenem dokaznem postopku opravilo sodišče na podlagi tožbenih trditev in obrambnih trditev strank.
Dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da so ugovorne trditve dolžnika pavšalne, skope, da je v njih pomanjkljiva trditvena podlaga in da ni konkretizirana. Dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da takšno razlogovanje ni utemeljeno z vidika materialnoprocesnega vodstva in da bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati ter omogočiti popravo navedb. V izvršilnem postopku, smiselno v postopku zavarovanja, ni izrecno izključeno materialnoprocesno vodstvo.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).
Ob dejstvu, da je upnik v predlogu za izvršbo določno navedel račune, ki so podlaga predlogu, se dolžnik ne more izogniti uporabi domneve nevarnosti zgolj s pavšalno in neobrazloženo izjavo, da „ne zanika obligacijskega razmerja“, ne da bi bilo pri tem to obligacijsko razmerje, katerega obstoja ne zanika, kakorkoli konkretizirano in ne da bi pri tem pojasnil tudi svoj ugovor, zakaj kljub obstoju obligacijskega razmerja, nima več nobene obveznosti iz tega naslova.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
odgovor sodišča na obrazložene razloge stranke o domnevi protiustavnosti člena zakona - izčrpanje pravnih sredstev v procesnem in vsebinskem smislu
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke.
začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerih prilog tožnica ni priložila. Predložila je tisto, h čemur je bila pozvana s sklepom z dne 1.3.2013. Izpodbijanega sklepa torej ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, iz katerega razloga, je bil tožničin predlog zavržen.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ni več potrebno. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
prevedba – plača - prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači - napredovanja
Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je potrebno upoštevati z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Delovno mesto pomočnik vzgojitelja je uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 263, 263/1. ZPIZ-2 člen 183.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Za ponovno odmero pravnomočno odmerjene starostne pokojnine ni pravne podlage. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za odmero pokojnine na podlagi plač za leto 1992, za katero so bili plačani prispevki, ki so bile tožniku izplačane v obliki vrednostnih papirjev in ki pri pravnomočni odmeri pokojnine niso bili upoštevane, utemeljeno zavrgel.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prijava terjatev v stečajnem postopku - pogojna terjatev - odložni pogoj
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov je treba šteti kot pogojno terjatev, ki bi jo moral drugi toženec v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa je določena v 131. členu ZDR, saj je bilo v 9. točki določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. Navedeno pomeni, da je obveznost plačila regresa za letni dopust zapadla 5. 5. 2012, ob izplačilu aprilske plače. Regres za letni dopust za leto 2012 je tako zapadel v plačilo pred začetkom veljavnosti ZUJF. Glede na ustavno načelo prepovedi povratne veljavne pravnih aktov, ZUJF ne more veljati za pravice, ki so bile pridobljene pred njegovo veljava (pred 31. 5. 2012). Določba 176. člena ZUJF zato ni mogla biti zakonita podlaga za to, da tožena stranka tožnici ni izplačala celotnega že zapadlega regresa za letni dopust za leto 2012, temveč le znižani znesek 100,00 EUR.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
spor iz upravljanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – izkaz lastništva – razpolagalni pravni posel – materialno procesno vodstvo – sodba presenečenja
Res je, da sodna praksa vknjižbi lastninske pravice ne pripisuje več absolutnih učinkov in dopušča situacije, ko prenos lastninske pravice učinkuje tudi do tretjih oseb, ki vedo za sklenjeno prodajno pogodbo med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem. Vendar to velja le, če je bil med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel, t.j. ko je bilo skladno z določbo 32. in 33. člena ZZK izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.
Materialno procesno vodstvo je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila zadosti skrbna, pravočasno navedla vsa pravnorelevantna dejstva in zanje ponudila dokaze. Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.