ZPP člen 224, 224/4, 226, 226/6, 287, 287/2. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
zamudna sodba - vročitev sodnih pisanj - vročanje v tujino - potrdilo o vročitvi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - uporaba standardnega obrazca iz priloge ii uredbe (es) št. 1393/2007 - izvedba dokazov - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - branje listinskih dokazov
Glede na izostalo trditveno podlago, ki bi jo lahko potrdila z zaslišanjem prič A. A. in B. B. in neprimeren dokaz s tehtanjem sodne pošiljke, druga toženka zgolj z zaslišanjem B. B., ki bi izpovedal, da spornega obrazca v kuverti ni bilo, ni dosegla tolikšne mere določnih in z dokazi podprtih trditev o razlogih za neverodostojnost potrdila o vročitvi kot javne listine, da je zgolj zato predlagano zaslišanje mogoče celo oceniti kot neprimeren dokaz, kar zadošča za njegovo zavrnitev, in pri tem ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno. Ne gre namreč spregledati, da je druga toženka odgovor na tožbo vendarle vložila, pri čemer se je tudi zavedala, da ga vlaga prepozno. Če bi šlo še za kakšne druge okoliščine, o katerih bi lahko izpovedala le ta priča in bi to druga toženka tudi navedla v dokaznem predlogu, bi bil takšen predlog lahko utemeljen. V konkretnih okoliščinah primera, upoštevajoč tudi zahteve učinkovitosti, pospešitve in ekonomičnosti postopka, pa je odločitev sodišča o zavrnitvi predlaganega zaslišanja pravilna.
sklep o prodaji - izklicna cena - varščina - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - pravni interes ločitvenega upnika - posebna stečajna masa - vrstni red poplačila upnikov
Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.
V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.
sodna taksa - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravočasnosti vloženega predloga za obročno plačilo sodne takse prezrlo določbo tretjega odstavka 14. a člena ZST-1, po kateri rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog v primeru, ko sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga. Upoštevajoč, da je je bil sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 17350/2020-49 z dne 18. 10. 2021 zasebnemu tožilcu vročen 29. 10. 2021 (povratnica na l. št. 117), je rok za vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse pričel teči 19. 10. 2021 in je tako predlog zasebnega tožilca za obročno plačilo sodne takse, ki ga je vložil 8. 11. 2021 pravočasen.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - podatki o premoženjskem stanju prosilca - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse ni podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve; samo dejstvo obstoja obveznosti v zatrjevani višini še ne zadostuje za ugotovitev, da tožeča stranka takse ne more plačati oziroma da bi bila z njenim plačilom ogrožena njena dejavnost. Za takšen zaključek bi morala podati konkretnejše navedbe o vrstah svojih obveznosti, njihovi zapadlosti ter pomenu tega za svoje poslovanje, česar pa ni storila.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - subjektivni razlogi na strani stranke
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče odobriti zgolj na podlagi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki mora biti vložen hkrati s pravnim sredstvom, ki ga je vlagatelj vložil prepozno, v vsebinskem pogledu pa je mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le, če vlagatelj izkaže, da je do zamude roka prišlo iz objektivno opravičljivih razlogov. Človeške napake na strani obdolženca ni mogoče šteti kot nek zunanji, do vlagatelja neodvisen dogodek ali okoliščino, ki mu je preprečila vložitev pravnega sredstva, temveč gre za izrazito subjektivno okoliščino, s katero ni mogoče upravičiti ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
delni umik tožbe - delna sodba - stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - popravni sklep - končna odločba - preuranjena odločitev - prepoved reformatio in peius - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo. Ker izpodbijani sklep ni končna odločba, je bila izpodbijana odločitev o obveznosti tožeče stranke povrnitve stroškov postopka prve, druge in tretje toženke glede delno umaknjenega dela tožbe preuranjena.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-2. ZFPPIPP člen 491, 491/1, 491/1-1.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Ker je zaradi napačnega vročanja prišlo do kršitve pravice do izjave in storilec dejansko ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah prekrška, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec z navedbami, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška v zahtevi za sodno varstvo prekludiran. Taka zmotna presoja pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo zahteve za sodno varstvo v celoti, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - bolnišnično zdravljenje - odškodninska odgovornost zdravnika - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - izbira metode zdravljenja - ravnanje lege artis - izvedensko mnenje - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Izvedenci so v postopku pred sodiščem tisti, ki podajo mnenje v smeri pravilnega postopanja zdravnikov v dani situaciji, zato bi moralo sodišče prve stopnje večjo oziroma bistveno težo dati prav ugotovitvam izvedencev.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - nedovoljen predlog - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - sodni rok - zamuda sodnega roka - prepozna pripravljalna vloga - upoštevanje prepozne vloge - opravičljiva zamuda stranke - brez svoje krivde - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne utemeljuje opravičenost zamude vsakega procesnega roka, pač pa le taka zamuda roka, pri kateri stranka nameravanega procesnega dejanja pozneje ne more več opraviti. Stranka mora biti torej prekludirana - zamujen rok mora biti prekluzivni.
286.a člen ZPP omogoča sodišču, da s pisnimi pozivi vzpodbudi stranke k pravočasnemu podajanju pripravljalnih vlog, ki naj pripomore h koncentraciji in pospešitvi ter ekonomičnosti postopka. Sodišče tako lahko strankam postavi zavezujoče roke (pod grožnjo prekluzije) za predložitev pisnih pripravljalnih vlog. Vendar prekluzija ni absolutna. Če stranka zamudi postavljeni rok, ne izgubi pravice do podajanja (prepoznih) vlog. Sankcija za nespoštovanje postavljenega roka je le pogojno neupoštevanje nepravočasno predložene pripravljalne vloge. Kljub zamudi jo sodišče še vedno lahko upošteva, če stranka opraviči, da je predhodno ni mogla predložiti brez svoje krivde, ali če sodišče presodi, da dopustitev vloge ne bi zavlekla reševanja spora.
misija - vojska - trditvena podlaga - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - ukaz nadrejenega
Neuspešno je pritožbeno zatrjevanje, da tožnica in priče niso izpovedali, da jim je bilo delo na dneve tedenskega počitka odrejeno z ukazom. Iz dokaznega postopka izhaja, da sta bili dvočlanski enoti, ki sta delovali v okviru skupine D., glede vsebine dela podrejeni romunskemu poveljniku. Iz izpovedi vodje te skupine izhaja, da so člani skupine v obliki ukaza od romunskega poveljnika že prvi dan misije prejeli usmeritev, da obveščevalna dejavnost ne pozna prostega dne. Tako se je tudi delovni del dneva ob nedeljah zaključeval šele popoldne. Pritožbena navedba, da naj bi tožnica delo ob nedeljah opravljala samoiniciativno, glede na navedeno in glede na izpovedi tožnice in prič o tem, kako oziroma do kdaj zvečer je potekalo njihovo delo ob drugih dneh, ni utemeljena.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlog za zamudo - zdravstveno stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - standard nezakrivljenosti
V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2014) člen 11.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00058521
ZPrCP člen 33, 33/5, 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 56, 56/8. ZP-1 člen 25, 25/1.
odvzem motornega vozila - nevaren voznik - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - povratnik - odvzem predmetov
Ni mogoče slediti obljubam, da bo vozilo, ki je bilo obdolžencu zaseženo, odslej uporabljala le njegova soproga. Obdolženec je namreč s svojim ravnanjem, ko je kljub temu, da mu je bilo isto vozilo že dvakrat zaseženo in nato vrnjeno v strani sodišča, ponovno kršil cestnoprometne predpise s tem, da je vozil zaseženo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja in celo pod vplivom alkohola nedvomno izkazal, da ga zgolj izrek glob ne odvrne od ponavljanja prekrškov in da zato predstavlja nevarnega voznika v cestnem prometu, zaradi česar je izrek stranske sankcije odvzema predmetov nujen, da se zagotovi varnost cestnega prometa.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku za dopisa z dne 17. 2. 2021 in 12. 3. 2021 priznati stroške v višini obrazloženih dopisov po 3. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 50 točk). Sodišče prve stopnje je navedena dopisa pravilno ocenilo kot (le) kratka dopisa po 4. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 20 točk). Z dopisom z dne 17. 2. 2021 je namreč tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil zapisnike glavnih obravnav in prepise zvočnih posnetkov pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Celju P 453/2015. Z dopisom z dne 12. 3. 2021 pa je tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil odločbo sodišča, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za oprostitev plačila stroškov postopka.
ZST-1 člen 16, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122.
sodna taksa za umik pritožbe
Sodna taksa je bila glede na to, da ni bila plačana sodna taksa za pritožbeni postopek in se je zato štelo, da je bila pritožba tožene stranke z dne 6. 1. 2020 umaknjena, pravilno odmerjena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00057369
ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - domneva odgovornosti lastnika vozila - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča vezano.
KZ-1 člen 70.a, 70.a/1, 2, 3, 70.b, 70.b/1, 2, 3. ZKP člen 496, 496/1, 2, 3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Da bi bilo dopustno storilcu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu spremeniti v milejšega kot je predlagano v predmetnem primeru, morata biti torej sočasno izpolnjena oba pogoja, torej da je sicer psihiatrično zdravljenje storilca še potrebno, a ker ni več nevarnosti, da bi storilec ob izvajanju tega zdravljenja ponovil hujše kaznivo dejanje, zadostuje, da se ga zdravi na prostosti. Iz zakonske dikcije izhaja torej predpostavka in intencija predstavljene zakonske določbe in sicer, da bo v primeru spremembe varnostnega ukrepa v milejšega, izvajanje storilčevega psihiatričnega zdravljenja na prostosti nemoteno in dosledno potekalo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 9, 120, 120/3, 619.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - splošni pogoji pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dolžnost izpolnitve obveznosti - protispisnost - uveljavljanje napak volje - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bili tožencu pogoji jamstva skupaj s pogodbo in računom poslani po pošti, je pravilno štelo, da ti pogoji predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev.
Protispisnost je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za tehnično napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo z drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici.
Če je pogodba obremenjena z napakami volje, je izpodbojna, izpodbojna pogodba pa je veljavna in torej zavezuje, dokler ni razveljavljena. Ker tožena stranka ni zahtevala razveljavitve podjemne pogodbe zaradi napak volje, njene navedbe v zvezi s tem, da je pogodbo sklenila v zmoti oziroma prevarana, niso pravno pomembne.