kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi sodbe - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe
Pravica do obrambe ni kršena vselej, ko sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, lahko pa je podana, če sodišče ne izvede pravno relevantnih dokazov. Pri tem je na obrambi breme, da obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti, medtem ko se v dvomu šteje, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženega in ga sodišče mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Sodišče potemtakem ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, mora pa vselej ustrezno obrazložiti, zakaj predlagani dokaz ni pomemben in ne more vplivati na dokazno oceno.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 40.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. V sodnem sporu, v katerem sodišče odloča o (ne)zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa odloča sodišče tudi o (ne)utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila.
OZ člen 165, 171, 179, 182, 299, 921, 943, 956.. ZPP člen 212.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovalna pogodba - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - prekoračitev trditvene podlage - direktna tožba oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti
Pritrditi je pritožbi tožnika, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o njegovem soprispevku k nastali nezgodi v višini 40,00 %.
Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so določena v 179. členu in v 182. členu OZ. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške - sorazmerni del - okoliščine konkretnega primera - merila za odločanje
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera, naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Okoliščine primera so torej merilo, ki narekuje izbor metode vrednotenja uspeha stranke v pravdi, in ena od metod je tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini ter upoštevanje aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
Ker je tožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
ZS člen 2. KZ-1 člen 314. ZPP člen 8, 289, 289/3. URS člen 22. SPZ člen 222, 223.
nedopustno protipravno ravnanje - dolžnost sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja - služnostna pot - samovoljno ravnanje - formalno procesno vodstvo - služnost poti - poseg v služnost poti - nastanek služnosti - priposestvovanje služnosti poti
Sodišče druge stopnje poudarja, da izpolnjevanje dolžnostnih ravnanj, ki jih nalagajo (pravnomočne in izvršljive) odločbe sodišč, ni nedopustno ali protipravno ravnanje temveč ustavnopravna dolžnost tako strank kot tudi vseh državnih organov (2. člen ZS). Odločitev sodišča prve stopnje zgolj vzpostavlja prejšnje stanje - brv čez potok je obstajala in toženca (ni pomembno ali zgolj prvotoženec sam ali po tretji osebi) sta jo odstranila (peta alineja tč. 13. obrazložitve). S tem ravnanjem je onemogočena uporaba služnostne poti, kajti brv je bila njen ključen del, saj je omogočala prehod čez potok. V tem postopku ni bilo ne zatrjevano in ne dokazovano, da je bilo za postavitev brvi potrebno pridobiti kakršnokoli soglasje ali drug upravni akt (odločbo), temveč je nesporno dejstvo, da takšnega akta ni bilo. Prav tako je povsem nesporno, da toženec ni porušil brvi zaradi kakršnekoli druge pravne zapovedi (predpisa, individualne odločbe), temveč samovoljno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056952
OZ člen 569. ZPP člen 8, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - delno poplačilo dolga - pogodba o prenosu terjatve - dokazna ocena listin - prosta presoja dokazov - dokazno breme tožnika - navajanje novih dejstev in novih dokazov - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Toženec je v postopku predlagal zaslišanje priče, posojilojemalca E. E., ki v postopku ni bil zaslišan, ker je svojo izjavo podal pisno, hkrati pa je sodišču prve stopnje posredoval tudi dokazilo, da je posojilodajalki plačal 5.000,00 EUR. Glede na to, da se s predložitvijo navedenega dokazila reševanje spora po presoji pritožbenega sodišča ni zavleklo, pritožba neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri sojenju neutemeljeno upoštevalo prekludiran dokaz, ki ga je toženec sodišču posredoval z dopisom.
Če iz listin ni razvidno, v kakšnem obsegu je bila terjatev poplačana, to še ne pomeni, da višine plačila ni mogoče dokazovati tudi z drugimi dokazi (npr. zaslišanjem prič), kar je v postopku zatrjeval in izkazoval toženec, ki je trdil, da je bila terjatev posojilodajalke B. B. ob prenosu že v celoti poplačana.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilojemalec A. A. vrnil najmanj 5.000,00 EUR, je, kot pravilno in utemeljeno izpostavlja pritožba, razlog o odločilnem dejstvu, koliko posojila je bilo s strani posojilojemalcev dejansko vrnjenega, nejasen. Zato toženec v pritožbi utemeljeno opozarja na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058470
ZPP člen 212, 213, 213/2, 226, 226/2, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - predlog za postavitev novega izvedenca - listina v tujem jeziku
Izvedenec je strokovnjak na svojem področju in kot tak najbolje ve, katera metoda je najbolj primerna za določene meritve, ki jih opravlja, da lahko pripravi izvedensko mnenje. Izvedenec se tako sam odloči, po kateri metodi oziroma na kak način bo opravil meritve, ki jih potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenec je jasno obrazložil, zakaj metoda, ki jo izpostavlja tožnica (metoda s slikanjem), ne bi prispevala k drugačnim zaključkom. Glede na jasen zaključek izvedenca, da so tožničine zdravstvene težave posledica bolezni, na nastanek katere delovne aktivnosti niso imele vpliva niti niso povzročile njenega hitrejšega razvoja, pa opravljanje teh meritev niti ni bilo odločilnega pomena.
Zgolj nezadovoljstvo stranke oziroma njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne zadošča za postavitev drugega izvedenca.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.. ZUJIK člen 47a.. URS člen 2, 14, 49.. ZPP člen 337, 337/1, 362, 362/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - datum sodne razveze - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - višina denarnega povračila
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve iz 118. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje priznanega trajanja delovnega razmerja s sodbo sodišča. Dejstvo, da sta pravdni stranki s pogodbo o zaposlitvi z dne 20. 5. 2020 vzpostavili delovno razmerje in ga tudi izvrševali, pri tem ne igra nobene vloge, saj je ta vzpostavitev delovnega razmerja temeljila na pravnomočni sodbi sodišča v prvotnem sojenju. Čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze se upošteva v okviru kriterija "pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja", in sicer kot protiutež prvim trem kriterijem iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - daljše kot je to obdobje oziroma več pravic, kot je delavec uveljavil, manjše je povračilo in obratno.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve tožnice pri toženi stranki (tri leta), dobrih zaposlitvenih možnosti tožnice in okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ter upoštevaje priznane pravice do prenehanja pogodbe o zaposlitvi za obdobje več kot treh let, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo 6.860,43 EUR (tri plače).
dedna pravica - zakonito dedovanje - pravica do nujnega deleža - izjava o odpovedi nujnemu deležu - preklic izjave o odpovedi dediščini
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), saj gre pri dedovanju nujnih dedičev za zakonito dedovanje posebne vrste. Nujni dedič dobi nujni delež samo, če ga zahteva (40. člen ZD). Odpoved dediščine, ki je urejena v 133. členu ZD, je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. S to izjavo dedič ovrže domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščine je v tem, da se šteje kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič.
V skladu s 138. členom ZD, lahko dedič, ki je dal izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine, zahteva razveljavitev izjave, če je bila podana s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, kar lahko uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku.
ZDR-1 člen 8, 84/1, 85, 85/1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 45, 94.. ZPP člen 7, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pisno opozorilo pred odpovedjo - zmotna uporaba materialnega prava
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka z izvedenimi dokazi ni uspela dokazati, da je tožnik predčasno samovoljno zapustil delovno mesto. Iz izpovedi strank in prič izhaja, da bi tožnik lokacijo, kjer je delo opravljal, lahko zapustil iz upravičenih razlogov (npr. zaradi odhoda na malico, stranišče ali deponijo), ob tem pa po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni imel obveznosti izobesiti obvestilo o njegovi odsotnosti.
Glede na trajanje tožnikove zaposlitve pri toženi stranki (šest let in tri mesece) in zaposlitvene možnosti, ki kljub ugodni izobrazbi (rudarski tehnik) in različnim delovnim izkušnjam zaradi tožnikove starosti (61 let) niso dobre ter upoštevaje pravice, ki jih je tožnik uveljavil za čas do sodne razveze (nadomestilo plače za manj kot eno leto), pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo ustrezno denarno povračilo v višini pet plač.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - voznik - navidezni odpovedni razlog
Splet okoliščin kaže na to, da odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila posledica potrebe po boljši organizaciji dela pri toženi stranki. Sosledje dogodkov v zvezi s prvo in drugo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik zaradi opozarjanja na nepravilnosti in pogoste bolniške odsotnosti za toženo stranko moteč delavec, jasno in nedvoumno kaže na zaključek o navideznosti poslovnega razloga, ustvarjenega zgolj z namenom, da se odpove pogodba o zaposlitvi tožniku. Navedeno pa utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
OZ člen 131, 131/1, 171, 186, 186/1, 395, 395/2. SPZ člen 75.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost etažnega lastnika - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarni dolžniki - enotno in nujno sosporništvo - mokra tla - vzrok padca - opustitev dolžne skrbnosti - čiščenje pohodne površine - skupni deli stavbe - soprispevek oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - škoda, ki nastane tretjim osebam - vmesna sodba
V teoriji prevladuje stališče, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj vsak lahko dolguje z drugačnim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Ne drži pritožbena navedba, da bi vsi etažni lastniki stavbe morali biti toženi kot nujni enotni sosporniki.
Vzrok za tožničin padec ni predstavljala kvaliteta ploščic, temveč je tožnica padla, ker sta bila na mestu padca moker sneg in led.
Tožnica v tej zadevi ni vložila direktne tožbe zoper zavarovalnico, ki je stranska intervenientka na strani toženke, temveč je tožila enega od etažnih lastnikov, ki pa za škodo, nastalo na splošnih skupnih delih, odgovarjajo solidarno in neomejeno. To, da je odgovornost zavarovalnice omejena z zavarovalno pogodbo, ne zmanjšuje odgovornosti etažnega lastnika, ki za škodo, povzročeno tretjim osebam, kot že prej navedeno, ne odgovarja v skladu s svojim solastnim deležem, temveč je njegova odgovornost za nastalo škodo solidarna in ni omejena z zavarovalno pogodbo oz. višino njegovega solastnega deleža.
Toženka ni izkazala, da se je v konkretnem primeru na tržnici izvajalo kakršno koli čiščenje, ki bi bilo prilagojeno razmeram ali da bi se na razmere (ko je bil na tleh sneg, mokrota) drugače odzivalo, npr. s soljenjem, položitvijo podlage, ki bi preprečevala zdrse in podobno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz opisa dejanja pod točko 2, za kar je obtoženec spoznan za krivega treh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in dveh kaznivih dejanj poskusa lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 34. členom KZ-1, med drugim izhaja, da je obtoženec najmanj trikrat s pestjo udaril B. B. v obraz in nato s pestjo udaril C. C. v čeljust, da je padla po tleh, zaradi česar je B. B. utrpel udarnino glave in obraza, udarnino nosu in rano na desnem komolcu, C. C. pa udarnino glave in obraza ter čeljustnice leve, kar predstavlja lahki telesni poškodbi. Oba oškodovanca sta poškodbe utrpela z obtoženčevo pestjo, iz opisa kaznivega dejanja pa niti ne izhaja očitek, da bi bili poškodbi prizadejani s sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, je bilo potrebno ravnanje obtoženca na škodo navedenih oškodovancev opredeliti po temeljni obliki kaznivega dejanja, kot dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Ker je obtoženec oškodovanca poškodoval sam, ne pa v sostorilstvu, odpade tudi kvalifikacija po drugem odstavku 20. člena KZ-1. Glede kaznivega dejanja na škodo D. D., pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitek obtožencu, da je z nožem zamahnil proti oškodovancu ter ga zabodel v hrbet, zaradi česar je slednji utrpel vbodno rano ob hrbtenici levo in zaradi česar je bilo začasno okvarjeno njegovo zdravje in začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo, prav tako ne vključuje ravnanja soobtoženega E. E. Ker pa je obtoženec oškodovancu D. D. povzročil poškodbo z nožem, ki je zaradi rezila sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, je pravilna pravna opredelitev tega kaznivega dejanja v kvalificirani obliki, torej kot lahka telesna poškodba po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1, vendar brez sostorilstva po drugem odstavku 20. člena KZ-1, saj le-to iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja.
zavrženje tožbe - smrt stranke med visečnostjo pravde - smrt tožene stranke pred vročitvijo tožbe - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse
Tožnika sta vložila tožbo 12. 9. 2019, ko je bil toženec še živ. V času vročanja tožbe je bilo ugotovljeno, da je umrl. ZPP zdaj v prvem odstavku 81. člena določa, da sodišče kadar ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, zahteva od tožnika, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Razloga za drugačno ravnanje sodišča v situaciji, ko je toženec umrl pred visečnostjo pravde ali po njej, torej ne more biti več. Po prepričanju višjega sodišča to terja odstop od dosedanjega stališča, da se po smrti stranke, ki nima pooblaščenca, prekine le viseča pravda. Ravnanje sodišča prve stopnje od prekinitve postopka dalje pa mora biti takšno, kot bi bilo tedaj, ko bi toženec, ki nima pooblaščenca, umrl po vročitvi tožbe.
prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe - nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe - sklep o prekinitvi postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
Postopek se prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. V konkretnem primeru je prekinitveni razlog nastal po izdaji sklepa o zavrženju tožbe, a pred njegovo pravnomočnostjo. Sklep o nadaljevanju postopka je pravilen. Ugotovljeni razlog za prekinitev postopka nastane po samem zakonu, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o prekinitvi postopka.
Ker je tožnik kot edini družbenik izbrisane pravne osebe sodišče z vlogo z dne 13. 3. 2021 obvestil, da prevzema pravdni postopek, je odločitev o nadaljevanju postopka skladna z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP.
Ker zavrženi vlogi nista tožba oziroma pritožba, pač pa gre za vlogi stranke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožene stranke za vložitev teh vlog, sodišče ni imelo pravne podlage v četrtem odstavku 98. člena ZPP. Sodišče bi lahko skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.
Sklepi registrskega sodišča kot listinski dokazi lahko služijo le za ugotovitev, da je sodišče odločalo o določenih vpisih v sodni register in kako je odločilo, ne morejo pa biti podlaga za ugotovitev, da je bila npr. skupščina zakonito sklicana, da je bila sklepčna, itd. Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima pravnih učinkov.
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - način izvrševanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče ni tisto, ki odloča o pristojnosti CSD in z izpodbijanim sklepom o njej tudi ni odločilo. V skladu z določbo 163. člena DZ pa mora sodišče, kadar odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe CSD, določiti kraj in čas stikov.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - premestitev na odprti oddelek
Ker je UPK udeleženca premestila iz oddelka pod posebnim nadzorom na odprti oddelek (očitno na podlagi prvega odstavka 71. člena ZDZdr) izpodbijani sklep ne more biti več podlaga za ponovno zdravljenje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom.