OZ člen 165, 171, 179, 182, 299, 921, 943, 956.. ZPP člen 212.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovalna pogodba - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - prekoračitev trditvene podlage - direktna tožba oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti
Pritrditi je pritožbi tožnika, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o njegovem soprispevku k nastali nezgodi v višini 40,00 %.
Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so določena v 179. členu in v 182. členu OZ. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 40.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. V sodnem sporu, v katerem sodišče odloča o (ne)zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa odloča sodišče tudi o (ne)utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila.
OZ člen 131, 131/1, 171, 186, 186/1, 395, 395/2. SPZ člen 75.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost etažnega lastnika - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarni dolžniki - enotno in nujno sosporništvo - mokra tla - vzrok padca - opustitev dolžne skrbnosti - čiščenje pohodne površine - skupni deli stavbe - soprispevek oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - škoda, ki nastane tretjim osebam - vmesna sodba
V teoriji prevladuje stališče, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj vsak lahko dolguje z drugačnim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Ne drži pritožbena navedba, da bi vsi etažni lastniki stavbe morali biti toženi kot nujni enotni sosporniki.
Vzrok za tožničin padec ni predstavljala kvaliteta ploščic, temveč je tožnica padla, ker sta bila na mestu padca moker sneg in led.
Tožnica v tej zadevi ni vložila direktne tožbe zoper zavarovalnico, ki je stranska intervenientka na strani toženke, temveč je tožila enega od etažnih lastnikov, ki pa za škodo, nastalo na splošnih skupnih delih, odgovarjajo solidarno in neomejeno. To, da je odgovornost zavarovalnice omejena z zavarovalno pogodbo, ne zmanjšuje odgovornosti etažnega lastnika, ki za škodo, povzročeno tretjim osebam, kot že prej navedeno, ne odgovarja v skladu s svojim solastnim deležem, temveč je njegova odgovornost za nastalo škodo solidarna in ni omejena z zavarovalno pogodbo oz. višino njegovega solastnega deleža.
Toženka ni izkazala, da se je v konkretnem primeru na tržnici izvajalo kakršno koli čiščenje, ki bi bilo prilagojeno razmeram ali da bi se na razmere (ko je bil na tleh sneg, mokrota) drugače odzivalo, npr. s soljenjem, položitvijo podlage, ki bi preprečevala zdrse in podobno.
prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe - nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe - sklep o prekinitvi postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
Postopek se prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. V konkretnem primeru je prekinitveni razlog nastal po izdaji sklepa o zavrženju tožbe, a pred njegovo pravnomočnostjo. Sklep o nadaljevanju postopka je pravilen. Ugotovljeni razlog za prekinitev postopka nastane po samem zakonu, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o prekinitvi postopka.
Ker je tožnik kot edini družbenik izbrisane pravne osebe sodišče z vlogo z dne 13. 3. 2021 obvestil, da prevzema pravdni postopek, je odločitev o nadaljevanju postopka skladna z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - premestitev na odprti oddelek
Ker je UPK udeleženca premestila iz oddelka pod posebnim nadzorom na odprti oddelek (očitno na podlagi prvega odstavka 71. člena ZDZdr) izpodbijani sklep ne more biti več podlaga za ponovno zdravljenje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - obnova postopka
Obnova postopka je dovoljena le zoper odločbe, s katerimi se meritorno urejajo razmerja. S sklepom, s katerim odloči o predlogu za izrek ukrepa po ZPND, sodišče razmerij med udeleženci postopka ne uredi meritorno. Gre za postopek, ki je po svojih bistvenih lastnostih enak postopku za izdajo regulacijske začasne odredbe.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - prekinitev postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti - udeleženci postopka - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja
Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski, se je treba lotiti z združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v en (skupni) postopek. Sodišče mora na udeležbo potencialnih udeležencev v postopku določitve skupnega pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim stavbam paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da bi bilo zemljišče, ki je predmet postopka, skupno pripadajoče zemljišče ali pripadajoče zemljišče druge stavbe, katere zemljiškoknjižni lastnik še ni udeleženec postopka, mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so potencialni udeleženci, jih pozvati k izjavi, jih seznaniti s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice, ter odločiti, da se udeležijo postopka kot udeleženci.
premoženje stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - sporna terjatev
Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase. Predmet prodaje je lahko tudi sporna terjatev.
Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča se kaznivo dejanje žaljive obdolžitve izvrši samo z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-6. ZSZ člen 62.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - razdelitvena masa - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - strošek stečajnega postopka - posebna stečajna masa - stroški posebne razdelitvene mase - dejanje pred začetkom stečaja - načrt razdelitve posebne stečajne mase - stroški upravljanja premoženja
Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse
Tožnik glede na ugotovljeno premoženjsko stanje ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku. Zaradi siceršnjega slabšega finančnega stanje mu je bilo odloženo plačilo takse.
branje listin - zaslišanje priče - branje zapisnikov o zaslišanju prič - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - zaslišanje prič v drugem postopku - soglasje za branje zapisnikov
Da bi sodišče lahko uporabilo določbe drugega odstavka 340. člena ZKP (branje zapisnika o zaslišanju priče s soglasjem strank), bi priča morala biti zaslišana v tem kazenskem postopku, kar pa ni bila. Zaslišana je bila v pravdnem postopku, za branje zapisnika o zaslišanju priče v pravdi soglasje strank, skladno s 339. členom ZKP, ni potrebno. Obramba pa se z branjem pričanja iz pravdnega postopka neposrednemu zaslišanju te priče v kazenskem postopku ni odpovedala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00059054
ZPP člen 154, 155, 155/1. ZOdv člen 2, 2/2. ZST-1 člen 18. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 2-2.
povrnitev pravdnih stroškov - obseg povrnitve stroškov - zastopanje stranke v postopku - zastopanje proti plačilu - zastopanje po odvetniku - prenehanje opravljanja dejavnosti odvetnika - nagrada in stroški odvetnika - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - izjema - opravičeni razlogi - sodna taksa - načelo enkratnega plačila sodne takse - obseg plačila takse za pravna sredstva - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku - sodna taksa za novo pritožbo
Pritožbeno sodišče je znesek stroškov, ki jih tožnica dolguje tožencem, znižalo za stroške zastopanja prvotnega pooblaščenca v času od 1. 9. 2017 do vključno 11. 5. 2021, ko ta ni bil več odvetnik, in za potne stroške obeh pooblaščencev.
ZIZ člen 15. ZPP člen 116, 116/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
premičninska izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - zamuda roka - bolezen pooblaščenca odvetnika med tekom roka za vložitev pravnega sredstva - neupravičen razlog - stroški postopka
Po pojasnjenem ni šlo za nepredvideno, nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, ampak v času pooblastitve znano okoliščino, ki že zato ne more biti opravičljiva. Iz spisa izhaja, da so bila sodna pisanja do navedene pooblastitve vročana dolžniku osebno. Četudi pa bi dolžnik sodeloval z istim odvetnikom že pred navedeno pooblastitvijo, kot navaja v pritožbi, pa bi moral ustrezno skrben pooblaščenec takoj, ko je zbolel, dolžnika obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, da se obrne na drugega odvetnika, ali zagotoviti substitucijo. Ker tega ni storil, je zamudil rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2021 iz neupravičenega razloga.
Glede obtoženega A. A. je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ravnalo na podlagi določbe 387. člena ZKP, po kateri mora pritožbeno sodišče, kadar odloči v korist enega obdolženca, enako ravnati tudi v korist soobdolžencev, ki se niso pritožili ali se niso pritožili v smeri, v kateri se je pritožil obdolženec, v korist katerega je odločilo pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uporaba t. i. beneficium cohaesionis (t. i. privilegij pridruženja) upoštevna, ker gre za soobtožena, ki jima je bila v istem postopku izdana ena sodba.
Sodišče prve stopnje je sprejelo priznanje krivde od obeh obtožencev in ju spoznalo za kriva kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, kljub temu, da je v opisu kaznivega dejanja med drugim navedeno, da je obtoženi B. B. z nožem v rokah stekel za oškodovancem in ko se je le-ta ustavil pri Kavalirju, z nožem v rokah zagrozil rekoč, "vrni denar, vrni 250 EUR, daj mi vse" in mu pri tem nož pritisnil pred obraz. Tako izrečena grožnja nakazuje na drugo kaznivo dejanje kot pa je dejanje pravno opredelilo sodišče prve stopnje, ko je obtoženca spoznalo za kriva kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Iz opisa kaznivega dejanja se torej nakazuje, da bi lahko šlo pri predmetnem kaznivem dejanju za nedovoljeno izterjavo dolga, ki je zasnovana kot posebna kvalificirana oblika kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - razpolaganje dediča z zapuščino - izločitveni zahtevek dedičev - pravni interes - ugotovitven tožba - prehod zapuščine na dediča - litispendenca
Zmotno je naziranje sodišča, da zakoniti dedič nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, da navedeni znesek ne spada v zapuščino. Če dediča na pravdo z ugotovitvenim zahtevkom napoti zapuščinsko sodišče, se pravni interes dediča predpostavlja. Izkazan je s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa in mu ga ni treba posebej izkazovati.
Ob nespornem dejstvu, da je zakoniti dedič dvignil sredstva z bančnega računa zapustnice po njeni smrti, je izpodbijani sklep o napotitvi na pravdo napačen. V času smrti zapustnice so bila sredstva na njenem računu še njena. Tvorila so zapuščino. V obravnavanem primeru je manj verjetna pravica zakonitega dediča, ki trdi, da so bila sredstva njegova. Na pravdo je treba napotiti njega in ne zakonite dedinje. Njena pravica, oprta na zakon, je v obravnavanem primeru bolj verjetna od pravice zakonitega dediča, ki je dvignil sredstva z materinega računa po njeni smrti.
zamudna sodba - podjemna pogodba - jamčevanje za napake stvari - obvestilo o napaki - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da je tožnik skladno z 639. členom OZ toženko opozoril na napake, jo pozval k njihovi odpravi in ji v ta namen določil primerni rok. Ker slednja napak ni odpravila, je tožnik opravičen od toženke zahtevati znesek, ki je potreben za odpravo napake. Eden od jamčevalnih zahtevkov je tudi pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške, ki obsega naročnikovo (materialnopravno) upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake (po drugem podjemniku). Ta jamčevalni zahtevek mora zato naročnik v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ uveljaviti sodno (z ustreznim dajatvenim zahtevkom), ker sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - uporaba tuje stvari - plačilo uporabnine - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - ukrepi za odpravo kršitev - izbira ukrepa - dogovor - prekarij - odločanje v mejah zahtevka - izračun nadomestila - nujna pot - časovne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočnosti odločbe - zaključek glavne obravnave - relevantno časovno obdobje - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Ustanovitev nujne poti ne vpliva na izračun uporabnine za obdobje, za katero je bila uporabnina tudi priznana. Prav tako ustanovljena nujna pot ne vpliva na nedenarno obveznost, ki je bila tožencema naložena, saj bosta toženca ustanovitev nujne poti lahko uveljavljala šele v ugovoru v morebitni izvršbi. Gre za vprašanje časovnih mej pravnomočnosti, ki določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost, kar pomeni stanje do katerega trenutka sodišče lahko upošteva, ko odloča v zadevi. Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar je zadnji trenutek, v katerem stranki še lahko navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Zato je logično, da dejstev, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema. Sodišče lahko torej pri sojenju upošteva le tisto, kar je obstajalo v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave.
ZKP člen 5, 498a, 498a/1, 498a/2. KZ člen 244, 254. URS člen 29.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - pravni pouk - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do kontradiktornosti - predhodno kaznivo dejanje - davčna zatajitev - zloraba položaja ali pravic
Da bi si obdolženec lahko v postopku po 498.a členu ZKP ustrezno pripravil svojo obrambo, mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen, kar mu zagotavlja 5. člen ZKP, ki ima podlago v 29. členu Ustave RS, kot tudi EKČP. Pravica do poštenega sojenja se torej nanaša tudi na postopek iz XXVIII. poglavja ZKP za odvzem podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora po določbi 498.a člena ZKP, pri čemer obdolženec ne more ustrezno zastaviti svoje obrambe, če ne ve, česa se ga bremeni.
V konkretni zadevi bi tudi po presoji pritožbenega sodišča za takšno protipravno pridobitev premoženjske koristi lahko šlo v primeru, če bi obdolženec izvršil dejanje, ki bi ustrezalo zakonskim znakom davčne zatajitve po tedaj veljavnem 254. členu KZ ali zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ. V tem primeru bi iz dejanskega opisa obtožnice morali izhajati zakonski znaki takšnega predhodnega dejanja, saj je za obstoj kaznivega dejanja pranja denarja v vsakem primeru treba najprej ugotoviti, katero je predhodno kaznivo dejanje in kdaj je bilo dokončano.
Pomanjkljivosti opisa kaznivega dejanja se ne morejo odpraviti z izvedbo postopka po drugem odstavku 498.a člena ZKP, za kar se neutemeljeno zavzema državni tožilec v pritožbi.