Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za obstoj nevarnosti povsem dovolj presoja načina storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ta v obravnavanem primeru ne omogoča zaključka, da obstajajo pri obdolžencu takšni ustaljeni vedenjski vzorci, ki bi kazali na njegovo ponovitveno nevarnost. Tudi pri začasnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja je treba ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine v zvezi z načinom storitve kaznivega dejanja, osebnostjo obdolženca in njegovim dosedanjim življenjem, ki omogočajo zanesljiv konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
ZPP člen 154, 155, 155/1. ZBPP člen 44, 46. ZOdv člen 17, 17/5.
odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - odločba o brezplačni pravni pomoči
Če se iz proračuna postavljenemu odvetniku po uradni dolžnosti izplačajo polovični odvetniški stroški, ki so mu nastali z opravljenimi storitvami za upravičenko brezplačne pravne pomoči, potem nasprotna stranka ni dolžna v korist proračuna plačati polno storitev.
ZKP člen 5, 498a, 498a/1, 498a/2. KZ člen 244, 254. URS člen 29.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - pravni pouk - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do kontradiktornosti - predhodno kaznivo dejanje - davčna zatajitev - zloraba položaja ali pravic
Da bi si obdolženec lahko v postopku po 498.a členu ZKP ustrezno pripravil svojo obrambo, mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen, kar mu zagotavlja 5. člen ZKP, ki ima podlago v 29. členu Ustave RS, kot tudi EKČP. Pravica do poštenega sojenja se torej nanaša tudi na postopek iz XXVIII. poglavja ZKP za odvzem podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora po določbi 498.a člena ZKP, pri čemer obdolženec ne more ustrezno zastaviti svoje obrambe, če ne ve, česa se ga bremeni.
V konkretni zadevi bi tudi po presoji pritožbenega sodišča za takšno protipravno pridobitev premoženjske koristi lahko šlo v primeru, če bi obdolženec izvršil dejanje, ki bi ustrezalo zakonskim znakom davčne zatajitve po tedaj veljavnem 254. členu KZ ali zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ. V tem primeru bi iz dejanskega opisa obtožnice morali izhajati zakonski znaki takšnega predhodnega dejanja, saj je za obstoj kaznivega dejanja pranja denarja v vsakem primeru treba najprej ugotoviti, katero je predhodno kaznivo dejanje in kdaj je bilo dokončano.
Pomanjkljivosti opisa kaznivega dejanja se ne morejo odpraviti z izvedbo postopka po drugem odstavku 498.a člena ZKP, za kar se neutemeljeno zavzema državni tožilec v pritožbi.
zamudna sodba - podjemna pogodba - jamčevanje za napake stvari - obvestilo o napaki - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da je tožnik skladno z 639. členom OZ toženko opozoril na napake, jo pozval k njihovi odpravi in ji v ta namen določil primerni rok. Ker slednja napak ni odpravila, je tožnik opravičen od toženke zahtevati znesek, ki je potreben za odpravo napake. Eden od jamčevalnih zahtevkov je tudi pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške, ki obsega naročnikovo (materialnopravno) upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake (po drugem podjemniku). Ta jamčevalni zahtevek mora zato naročnik v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ uveljaviti sodno (z ustreznim dajatvenim zahtevkom), ker sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - uporaba tuje stvari - plačilo uporabnine - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - ukrepi za odpravo kršitev - izbira ukrepa - dogovor - prekarij - odločanje v mejah zahtevka - izračun nadomestila - nujna pot - časovne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočnosti odločbe - zaključek glavne obravnave - relevantno časovno obdobje - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Ustanovitev nujne poti ne vpliva na izračun uporabnine za obdobje, za katero je bila uporabnina tudi priznana. Prav tako ustanovljena nujna pot ne vpliva na nedenarno obveznost, ki je bila tožencema naložena, saj bosta toženca ustanovitev nujne poti lahko uveljavljala šele v ugovoru v morebitni izvršbi. Gre za vprašanje časovnih mej pravnomočnosti, ki določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost, kar pomeni stanje do katerega trenutka sodišče lahko upošteva, ko odloča v zadevi. Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar je zadnji trenutek, v katerem stranki še lahko navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Zato je logično, da dejstev, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema. Sodišče lahko torej pri sojenju upošteva le tisto, kar je obstajalo v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00056827
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1. ZKD člen 1. ZSZ člen 1. ZGJS člen 76.
pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče v solasti - etažni lastnik - skupna lastnina - pravica uporabe na zemljišču - dejanska raba zemljišč - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - javno dobro - javne površine - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - načelo superficies solo cedit - dokaz s sodnim izvedencem
Ker je pri gradnji v času družbene lastnine veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit, pravica na zemljišču se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oz. na njenem posameznem delu po samem zakonu, za prenos lastninske pravice oz. pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču poseben razpolagalni akt in izrecen zapis prenosa v pogodbi niti ni bil potreben, saj je bila souporaba na funkcionalnem zemljišču na podlagi prej veljavnih predpisov ex lege predmet upravičenj na posameznih delih stavbe.
Gre za prostor, ki obkroža sporno stavbo in je funkcionalno povezan in namenjen njeni neposredni redni rabi, saj predstavlja dostopne poti, dvorišče s prostorom za parkiranje in manevriranje, prostor za vzdrževanje stavbe, prostor za sušenje perila, zunanje stopnišče, zelene površine kot prostor vrtičkov, za igro in sprostitev, kar je bilo zasnovano že ob gradnji in je v takšni obliki in obsegu še sedaj.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov
Veljavni ZST-1 že upošteva in vključuje odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15, ki določa maksimalno višino vrednosti spornega predmeta v višini 500.000 EUR, ki predvideva sodno takso v višini 2.175 EUR (količnik 1,0) oziroma 6.525 EUR (količnik 3,0), pri čemer se pri odmeri dolgovane sodne takse upošteva vrednost spornega predmeta za vsak posamezni zahtevek. Vrednosti spornega predmeta se pri primarnem in podrednem tožbenem zahtevku ne seštevajo, prav tako se ne seštevajo za to odmerjene sodne takse. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da ZST-1 na nobenem mestu ne določa maksimalne skupne takse za primarni in podredni zahtevek.
škodni dogodek - prometna nesreča - trk vozila - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek odškodninske terjatve - vzročna zveza - dokazno breme o vzroku poškodbe - pravnorelevantna škoda - obseg škode - kratkotrajen strah - izvedensko mnenje kot dokaz
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi zatrjevane poškodbe utrpela v prometni nesreči. Izvedenec cestnoprometne stroke in izvedenec travmatolog sta ugotovila, da tožnica ni utrpela poškodb, ki jih zatrjuje. Dokazala pa je, da je prišlo do trka v prometni nesreči, vendar ta trk ni povzročil tožničine škode. Nekaj ur trajajoča bolečina pa ne pomeni pravnorelevantne škode.
Zgolj dejstvo, da je sedaj tudi začasno postavljen skrbnik zapuščine potencialni dedič po zapustniku, še ne vzpostavlja nujno konflikta interesov med dediči. Tudi skrbnik (kot potencialni dedič) ima enako kot pritožnica interes, da se zapuščina čim bolje ohrani.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - oprava zamujenega procesnega dejanja - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - potek roka - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Potek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdo (tretji odstavek 27. člena ZDOdv) in se v primeru, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora, konča po poteku treh mesecev od začetka (4. alineja prvega odstavka 35. člena ZDOdv). Tožnik zatrjuje, da mu Državno odvetništvo noče izdati potrdila o končanem predhodnem postopku poskusa mirne rešitve spora. Če bi šlo za takšno situacijo, bi lahko tožnik dokazoval, da je postopek končan s potekom treh mesecev od njegovega začetka, četudi za to ne bi imel potrdila.
poroštvena pogodba - solidarno poroštvo - obveznosti solidarnega poroka - neporavnane obveznosti glavnega dolžnika - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - razmerje med porokom in dolžnikom - notranje razmerje
Odločitev o utemeljenosti zahtevka je pravilna, saj ni sporno, da je toženec jamčil kot solidarni porok za obveznost iz kreditne pogodbe, ki jo je družba A. d. o. o. sklenila s tožnico, da obveznost iz kreditne pogodbe ni bila poravnana in da je dolg iz kreditne pogodbe enak znesku, ki ga tožnica zahteva s tožbo.
Pogodba, ki jo je toženec sklenil s tožnico, zavezuje, ureditev razmerja med tožencem in glavnim dolžnikom oziroma osebami, ki so stale za njim, pa je lahko stvar drugih postopkov.
Glede na izrek izpodbijanega sklepa, v zvezi z izpostavljanjem okoliščin glede prepovedi približevanja obdolženca naslovu v A. je treba pojasniti, da se izpodbijana odločitev nanaša le na prepoved približevanja na naslovu v B. Prepoved približevanja naslovu v A. je bila odpravljena že s sklepom preiskovalnega sodnika, ki je podaljšal ukrep približevanja le osebi in naslovu v B.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prišlo do škodnega dogodka zato, ker tožnik ni bil dovolj pozoren in skrben pri sestopanju, saj je, namesto da bi gledal, kam bo stopil in pri tem usmeril naglavno svetilko v tla, s čimer bi si povečal osvetlitev podesta, gledal predse oz. kot je sam izpovedal, da sploh ne ve, kam je gledal, ali gor ali... samo stopil je. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da to dodatno kaže na njegovo nezadostno pazljivost pri sestopanju.
Glede na že izpostavljeno kompleksnost zadeve ter njeno zapletenost tako v dejanskem kot v pravnem pogledu, seveda ob dejstvu, da se na zadevi kontinuirano posluje, zgolj ob dejstvu, da je bila obtožba v tej zadevi vložena 5. 8. 2021 in da se obtoženi A. A. v priporu nahaja že več kot leto dni, torej od 14. 4. 2021, pa v tem trenutku še ni moč nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje o sorazmernosti uporabljenega ukrepa v smislu časovnega trajanja osebnega omejevalnega ukrepa.
ZPP člen 355, 365, 365/3, 366.. ZVEtL-1 člen 1, 22, 22/1, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Če pridobitelj posameznega dela stavbe na zahtevo sodišča ne more predložiti izvršilnega pravnega naslova, ker se je ta izgubil ali je bil uničen, lahko v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova.
Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena niti v določbah 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Sodišče prve stopnje zato o utemeljenosti pritožbe obsojene ni moglo odločati, nedovoljenosti pritožbe v danem primeru pa tudi pritožbenemu sodišču onemogoča njeno vsebinsko presojo.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 126, 126/1, 126/2, 344, 344/1, 349.
stečajni postopek - sklep o prodaji - prodaja terjatve - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo ima položaj stranke upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do dolžnika ter osebno odgovorni družbenik. Pritožnik v tem postopku ni nobena od teh oseb, saj je le dolžnik stečajnega dolžnika, katerega obveznost je predmet prodaje po izpodbijanem sklepu. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila njegova prijava terjatve zavržena. Zoper sklep o prodaji se lahko pritožijo samo upniki in osebno odgovorni družbenik, s čimer zakon izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper tak sklep drugim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057054
URS člen 22. ZPP člen 8. OZ člen 50, 50/2.
posojilna pogodba - dokazna ocena - neverodostojnost priče - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - možnost sodelovanja stranke v postopku
Rdeča nit spora je vtis, da se nobena od pravdnih strank ni trudila (ne v trditvenem ne v dokaznem smislu) povsem resnicoljubno osvetliti vse vidike njunega pogodbenega razmerja oziroma spornega poslovnega dogodka. Tudi večine zaslišanih prič ni mogoče označiti za nevtralne oziroma nepristranske priče, nezainteresirane za izid pravde, zato je sodišče prve stopnje v zaključni dokazni oceni utemeljeno (naj)večjo dokazno težo pripisalo listinskim dokazom in okoliščinam, ki omogočajo presojo, kaj je življenjsko bolj verjetno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076741
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - novinarsko poročanje - zasebna tožba - ugovor zoper zasebno tožbo - zavrženje zasebne tožbe - upravičeni tožilec - obstoj kaznivega dejanja - ugovorni postopek
Res se v okviru inkriminiranih trditev obdolženih A. A. in B. B. v pretežni meri navajajo pravne osebe, ob čemer se zasebni tožilec neposredno omeni le kot avtor trditve, da država ni nič izgubila, ampak pridobila; vendarle pa je povezava med osrednjim sporočilom inkriminiranih delov prispevkov (finančni zlom Y. in obeh holdingov, stečaj omenjenih pravnih entitet, posledice teh stečajev, težave državnih bank in državnih gospodarskih družb, skoraj dvemilijardni primanjkljaj in škoda za davkoplačevalce) in zasebnim tožilcem, ki je znano imel določeno vlogo v lastnici holdingov in družbe X. ter tudi v sami tej družbi, razvidna iz razloga, ker je način poslovanja pravnih entitet vsaj posredno določen z ravnanjem z njimi povezanih fizičnih oseb.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izjave, ki sta jih po opisu v zasebni tožbi dala obdolžena, ne predstavljajo trditev o takšnih dejstvih, ki terjajo zaključek o izpolnitvi zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Ni dvoma, da izjave o finančnem zlomu, stečajnih postopkih, visokem dolgu ter oškodovanosti davkoplačevalcev, kar je po opisu vsaj posredno povezati z ravnanjem zasebnega tožilca, pomenijo negativno konotacijo takšnega ravnanja; vendar pa je kontekst, ki ga zatrjuje sam zasebni tožilec v zasebni tožbi, tak, da se izkaže za pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da gre le za običajno novinarsko poročanje o zadevi javnega pomena. Pojmi, kot so "največja finančna afera, propadla cerkvena holdinga, skoraj dvemilijardna luknja", uporabljeni v povezavi z oškodovanostjo slovenskih davkoplačevalcev, kljub negativni sporočilnosti ne dosegajo kriterija sramotilne izjave, torej take, ki je objektivno sposobna škoditi časti oziroma dobremu imenu zasebnega tožilca, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče.
Preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije je v danem primeru konkretizirana skozi praktično vse stadije obdolženčevih ravnanj, torej že od faze naročila prevozov dalje, dotika pa se vseh tistih dejstev, zaradi katerih B. B. v imenu in za račun C. d.o.o. gotovo svojega dela obveznosti ne bi izpolnila, v kolikor bi zanje vedela. Očitek "lažne obljube", ki ga problematizira pritožba, je treba razumeti v kontekstu celotnega opisa kaznivega dejanja in ne zgolj selektivno, kot to poskuša prikazati pritožba. Slednja povsem zanemari dejstvo, da v danem primeru na preslepitveni namen odkazujejo prav vsa ravnanja obdolženega.