ZIZ člen 69. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 382, 382/2.
nasprotna izvršba - začetek osebnega stečaja - nedovoljen predlog - konec postopka osebnega stečaja
Postopek po nasprotni izvršbi je dvofazni, in sicer bi izvršilno sodišče po izdaji kondemnatorne sodne odločbe (ki v izvršilnem postopku torej ni sama sebi namen) nato moralo izdati sklep o izvršbi, kar po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno. Zahtevana terjatev tudi ne sodi med izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, saj ne gre niti za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa insolvenčnega sodišča, ki je izvršilni naslov, niti za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe v postopku iz razdelka 5.6. tega zakona v delu, v katerem je bila insolventemu dolžniku naložena povrnitev stroškov postopka, na podlagi sodne odločbe ali upravne odločbe o terjatvah ali obveznostih, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka ali odločbe o taksni obveznosti za dejanja, opravljena v postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti. Upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku terjatve po koncu postopka osebnega stečaja.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
izvršba na nepremičnino - poslovni objekt - dražba - domik in izročitev nepremičnine - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - izločitev sodnika - ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - prenos lastninske pravice
Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.
Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.
odvzem premoženjske koristi pravni osebi - pričetek teka zastaranja - pravnomočnost sodne odločbe - znesek protipravne premoženjske koristi
Temelj odvzemu premoženjske koristi predstavlja pravnomočna odločba Tržnega inšpektorata. Po določbi drugega odstavka 191. člena ZP-1 se v odločbi oziroma sodbi o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi, če naj se premoženjska korist odvzame pravni osebi. Znesek, ki se odvzame, pa se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, to je po Zakonu o kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se posebni sodni postopek za odvzem premoženjske koristi lahko začne šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno, da se premoženjska korist odvzame. Zato za začetek teka zastaranja ni pomembno, kdaj je bil storjen prekršek, odločilno je, kdaj je bila odločitev o odvzemu pravnomočna. Od takrat naprej začne teči zastaranje izvršitve terjatve, kar pomeni, da izvršitev terjatve (odmera in nato še izterjava premoženjske koristi) še ni zastarala.
Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 34.
dejansko opravljeno delo - plačilo razlike v plači
Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu urednik oddaj, trdil pa je, da je v vtoževanem obdobju dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta urednik osrednjih oddaj. Tožnik je kot urednik oddaj opravljal drugačne naloge od nalog, ki ustrezajo delovnemu mestu urednik osrednjih oddaj.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 1. ZPP člen 140, 141, 142, 144, 144/1. ZDR-1 člen 204, 204/3.
ovojnica - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamuda roka - sodno varstvo v delovnem sporu - vročanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved (tretji odstavek 204. člena ZDR-1) iztekel 8. 5. 2024, je dne 20. 5. 2024 vložena tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.
Za izvedbo zakonite premestitve (in s tem odpravo negotovega položaja zaradi ukinjenega delovnega mesta in odpravljene premestitve) ima tožnik po naravi stvari pravni interes.
izostanek priče z naroka - denarna kazen za pričo - preklic - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo
Iz predloženih dokazil priče izhaja, da je bil na pregled napoten s stopnjo nujnosti "zelo hitro" in da je bil pregled opravljen 27. 3. 2024, ko je bil potreben tudi manjši operativni poseg. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča izkazuje, da priča na narok ni pristopila iz opravičljivega razloga. Podan je dejanski stan iz petega odstavka 241. člena ZPP, na katerega se utemeljeno sklicuje pritožba in po katerem sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Ker prvostopenjsko sodišče te določbe ni uporabilo, čeprav bi jo glede na opravičilo in predložena dokazila moralo, je v denarno kazen zaradi izostanka z naroka 27. 3. 2024 poseglo pritožbeno sodišče.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 227, 227/1, 301, 301/4. ZPP člen 163, 163/1, 207, 207/2.
pravnomočna sodba - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajni postopek - stroškovnik o opravljenih storitvah - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - fikcija - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izdaja odločbe brez obravnavanja - prekinitev postopka zaradi stečaja
Iz podatkov v spisu (kot tudi iz spisa St 0000/2024) je razvidno, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila svojo terjatev iz naslova glavnice in obresti na podlagi pravnomočne sodbe z dne 3. 7. 2024, z (naknadno) pravočasno prijavo terjatve v stečajnem postopku pa je poleg glavne terjatve uveljavljala tudi predmetne pravdne stroške (3. točka 60. člena ZFPPIPP). Gre za stroške, ki so bili vsebovani v stroškovniku pooblaščene odvetniške družbe, ki zastopa tožečo stranko, vloženem na glavni obravnavi dne 3. 7. 2024, kar pomeni, da so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej ne gre za terjatev za povrnitev stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP niti za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da pravdni stroški, nastali pred začetkom stečaja, predstavljajo terjatev upnika, ki se lahko v stečajnem postopku plača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase, v skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP).
V skladu z zakonsko fikcijo, uveljavljeno v četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa zgolj o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.
skupno starševstvo - načelo otrokove koristi - izvrševanje starševskih pravic - starševska skrb - starševska odgovornost - način izvajanja stikov - določitev preživnine - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da otroka zaupa v vzgojo in varstvo materi, upoštevalo krajše obdobje trajanja življenjske skupnosti udeležencev, nepredelanost partnerskega odnosa, slabo medsebojno komunikacijo in oddaljenost bivališč, ki onemogoča pogosto prehajanje otrok od enega do drugega starša. Ker imata po ugotovitvi sodne izvedenke oba starša nekoliko slabše, a še ustrezne starševske sposobnosti, noben od omenjenih kriterijev ne predstavlja ovire skupnemu starševstvu.
Ker se skupno starševstvo v praksi izvaja na različne načine, tudi tako, da otroci preživijo več časa z enim od staršev, pri katerem imajo dom (rezidenčni roditelj), ter z drugim izvajajo čimbolj pogoste stike glede na logistične možnosti, oddaljenost prebivališč ne vpliva na odločitev o možnosti skupnega starševstva, temveč le na njegovo izvedbo.
ZIZ člen 15, 32, 32/1, 73, 73/1, 73/2, 168, 168/1, 168/6. ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 74/2.
izvršba na nepremičnino - lastnik nepremičnin - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - odlog izvršbe na predlog tretjega - vstop novega dolžnika v izvršilni postopek - izločitev sodnika
Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.
Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.
Toženec je tožniku pred vložitvijo tožbe, po tem, ko je s sklepom o dedovanju na spornih nepremičninah pridobil solastniški delež, poslal dopis, v katerem je tožnika pozval, da se v roku 30 dni izjasni, ali bo na spornih nepremičninah uveljavljal predkupno pravico. V dopisu je toženec tudi navedel, da bo, v kolikor se tožnik v postavljenem roku ne bo izjasnil, nepremičnine pod enakimi pogoji prodal tretjemu. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno presodilo, da je tožnik na podlagi tega ravnanja toženca lahko sklepal, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna tožba. Če bi toženec po preteku roka, določenega v dopisu oziroma ob tožnikovi zavrnitvi ponudbe, sporne nepremičnine prodal dobrovernemu tretjemu, bi tožnik namreč izgubil (priposestvovano) lastninsko pravico.
ZVPot člen 37, 37/2, 37a, 37a/1, 37a/2, 37b, 37b/2.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - znižanje kupnine - zavrnitev dokaznih predlogov - varstvo potrošnikov - stvarna napaka
Pritožba uvodoma neutemeljeno izpodbija aktivno legitimacijo tožnika.
Prav tako je leasingodajalec tožnika posebej pooblastil za zastopanje v predmetnem pravdnem postopku, kot to izrecno izhaja iz pooblastila z dne 30. 12. 2020 (priloga spisa A8), zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za vnovično dopolnitev izvedenskega mnenja ali pritegnitev novega sodnega izvedenca, kot to zmotno meni pritožba.
Slednje je namreč pravilno pojasnilo, da se v skladu s tretjim odstavkom 37.b člena ZVPot šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku 6 mesecev od izročitve.
Glede na navedeno in dejstvo, da v primeru, kadar je predmet pogodbe med prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, prodajalec odgovarja za vse stvarne napake na blagu, ki se pokažejo v roku 1 leta odkar je bila stvar izročena.
SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
motenje posesti - posestno varstvo - namen posestnega varstva - uporaba parkirišča - parkirno mesto - pravica do uporabe - dogovor o uporabi - zadnja mirna posest - izročitev ključev - fotografija - ogled - samovoljno ravnanje - posredni posestnik - dovoljena samopomoč
Poglavitna cilja posestnega varstva sta dva: 1) začasno zavarovanje dotedanjega načina uporabe (posesti) stvari, ki naj traja do rešitve spora o pravici do uporabe, ter 2) preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Večmesečno neovirano parkiranje ustreza standardu pravno varovane mirne posesti. Pri tem je pomembno, da je bilo parkiranje navzven vidno in v razmerju do motilca ni bilo samovoljno, saj je temeljilo na njegovem soglasju.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje
Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - vložitev tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - po elektronski pošti oddana vloga - materialni prekluzivni rok - motilno dejanje - postavitev ograje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastnika nepremičnine - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - enotna sodna praksa
Ker tretji ni niti motilec niti naročnik motenja, tožnik s tožbo zaradi motenja posesti (v kateri zahteva vzpostavitev prvotnega stanja) proti tretjemu ne bi mogel uspeti. Člen 190 ZPP zato v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - ničnost darilne pogodbe - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - prikrajšanje dediča - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbojnost in ničnost pogodbe - reševanje predhodnega vprašanja - dobra vera pogodbenikov - domneva dobre vere - nedopusten nagib
Šteje se, da je bil pridobitelj slaboveren le, če je vedel, da gre za razpolaganje s skupnim premoženjem, in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Vendar pa v obravnavani zadevi tožnica, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, slabe vere strank darilne pogodbe ni dokazala. Iz njene trditvene in dokazne podlage ne izhaja, da bi toženka vedela, da darovalka B. A. razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja. Še manj pa, da bi toženka vedela, da darovalka z nepremičnino razpolaga samovoljno.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka in stranski intervenient nista upravičena do odmerjenih pravdnih stroškov, ker nista z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve. Kot izhaja iz pregleda spisa, je toženka v obravnavani zadevi vložila odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2022, stranski intervenient pa je dne 24. 11. 2022 prijavil stransko intervencijo in vložil prvo (in edino) pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2023. S temi procesnimi dejanji je po eni strani toženka preprečila izdajo zamudne sodbe, stranski intervenient pa je izkoristil svojo pravico priglasiti intervencijo na strani toženke in sodelovati v postopku. Z navedenima vlogama sta toženka in stranski intervenient obrazloženo odgovorila na tožničine navedbe in predloge. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi razpisan le en narok za glavno obravnavo, toženka in stranski intervenient pa imata pravico sodelovati na naroku in priglasiti stroške. Iz tega razloga pritožbeno sodišče zaključuje, da so navedena procesna dejanja toženke in stranskega intervenienta ter pravdni stroški v tej zvezi bili potrebni za pravdo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP utemeljeno odmerilo v breme tožnice.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - vrednost spornega predmeta - višina nagrade odvetnika - odgovor na tožbo
Neutemeljen je očitek, da je šlo pri pri strošku za sestavo odgovora na tožbo, ki je bil priznan tožencema, za nepotreben strošek. Dejstvo je, da je sodišče vročalo tožencema tožbo, na katero sta imela z zakonom predpisano pravico odgovoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00083656
SZ-1 člen 104, 110, 110/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku - določitev najemnika neprofitnega stanovanja - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - potrebe otroka - skupno skrbništvo - selitev na drugo lokacijo - službeno stanovanje - dohodki - plačilo stanovanjskih stroškov - plačilo najemnine - subvencionirana najemnina - neizveden dokaz - oprava poizvedb
Odločilno težo pri določitvi najemnika je treba v konkretnem primeru dati okoliščini, da ima trenutno predlagateljica rešen stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa v spornem stanovanju živi in drugega primernega stanovanja za bivanje nima na voljo. Dohodki obeh udeležencev in možnost pridobitve subvencije najemnine se izkažejo za neodločilne okoliščine. Enako velja za zatrjevano navezanost predlagateljice na lokacijo neprofitnega stanovanja.