ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga na ugotovitev očetovstva je lahko začel teči šele z dnem uveljavitve DZ, ki je takšen rok ponovno uvedel, t.j. z dnem 15. 4. 2019, vmesnem času, t.j. od začetka učinkovanja ustavne odločbe U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007, t.j. od dne 5. 11. 2008, pa do dneva uveljavitve DZ 15. 4. 2019, pravica za vložitev tožbe (predloga) otroka za ugotovitev očetovstva zakonsko ni bila časovno omejena.
Prekluzivni (subjektivni) 5-letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva iz 122. člena DZ se je v tem konkretnem primeru iztekel dne ... 4. 2024, ko je poteklo 5 let od uveljavitve DZ, saj je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, t.j. da naj bi bil njegov oče sedaj pokojni A. A., izvedel že davno pred uveljavitvijo DZ, ki je (ponovno) uvedel časovno omejitev vlaganja zahtevkov otrok na ugotovitev očetovstva. Ker je predlog vložil šele 14. 6. 2024, ga je vložil prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju pravilna.
pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - parkirna mesta - igrišče - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - priznana dejstva
Sodišče je ob upoštevanju celotnega procesnega gradiva podalo razumne in prepričljive argumente za svoj zaključek, da sporne površine (površine za parkiranje, zelenice z otroškim igriščem) ne predstavljajo javnih površin, ampak (skupno) pripadajoče zemljišče k stavbam. Enako velja za otroško igrišče. Predmetno igrišče je umeščeno v notranjost obravnavanega kareja s 121 stanovanji, ki tvori razmeroma zaprt prostor v razmerju do ostalih stavb. Sama umestitev igrišča in njegova redna raba s strani etažnih lastnikov pritrjujeta zaključku sodišča, da ne gre za javno površino.
Po 32. členu ZD se potomčev prispevek nanaša na celotno premoženje zapustnika, saj je značilnost zahtevka iz 32. člena ZD, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odklonitveni razlogi - začasni skrbnik - center za socialno delo kot skrbnik - skrbništvo nad odraslo osebo
Pritožbeno sodišče poudarja, da lahko skladno z določbama 240. člena DZ naloge skrbnika opravlja le ena oseba, ta pa mora biti zato sposobna opravljati prav vsa opravila, ki so glede na osebne okoliščine varovanca potrebna v okviru skrbništva.
Določbi prvega odstavka 242. člena DZ in 243. člena DZ sodišču nalagata, da za skrbnika, če je to le mogoče, postavi osebo, ki je z varovancem v tesnem razmerju zaupanja in medsebojne čustvene navezanosti, in pri tem upošteva tako želje varovanca, kot tudi njegovih bližnjih. Obenem mora preizkusiti, ali bi bila realizacija teh želja v varovančevo korist.
Če kandidat za skrbnika v opravljanje teh obveznosti ne privoli in če sploh ni sposoben opravljati vseh nalog, ki so glede na varovančeve osebne okoliščine nujne za uresničitev cilje skrbništva (240. člena DZ), presoja te koristi, kot že rečeno, niti ni potrebna.
URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 496.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - sodba s skrajšano obrazložitvijo - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - listina v tujem jeziku
V obravnavani zadevi niti iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga niti iz obrazložitve končne odločbe ne izhajajo sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza. Ne zadošča, da sodišče le navede, da je dokaz nepotreben, temveč mora pojasniti razloge za takšno stališče. Če zavrnitev dokaznega predloga ni obrazložena, je podana kršitev pravice stranke do izjave.
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov, ki so za odločitev relevantni in niso očitno neutemeljeni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovni proces - racionalizacija poslovanja
Razlogi toženke, kot jih je navedla v odpovedi in ki so botrovali sprejeti reorganizaciji držijo, pri čemer je toženka dokazala tudi dejansko reorganizacijo delovnih procesov, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 17, 21, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3. ZFPPIPP člen 396, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršljivost - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev predstavlja izvršilni naslov, zato ima upnik pravico, da na podlagi le-tega predlaga izvršbo. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v njem ni določen, je res podan ugovorni razlog, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveščanje upravitelja - sprememba premoženjskega stanja - premoženje, ki spada v stečajno maso
Vsak znesek, ki ga dolžnik prejme tekom stečajnega postopka predstavlja stečajno maso, o kateri mora biti obveščen upravitelj. Ker dolžnica ni ravnala tako, je ugovor proti odpustu obveznosti utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084689
OZ člen 86, 88, 190. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 154, 155.
tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - delna ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku - dediči stranke - kršitev moralnih načel - nedopusten nagib - navideznost pogodbe - relativni učinek pogodbe - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odmera stroškov pravdnega postopka - uporaba odvetniške tarife
Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. Imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.
ZD člen 28, 28/5, 169, 169/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZS člen 109, 110. URS člen 22, 33.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - spor o vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča - pristojnosti strokovnega sodelavca - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - vsebina dednega dogovora - izpolnjevanje obveznosti - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - poseg v lastninsko pravico - določitev vrednosti zapuščine - vrednotenje nepremičnin - dokaz z izvedencem - predmet zapuščinskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Načelno pravno mnenje je eden izmed instrumentov za zagotovitev tega cilja (110. člen ZS); namenjeno je poenotenju sodne prakse in enotni uporabi zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse, iz 22. člena Ustave RS pa izhaja zahteva, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse.
Vrednotenje nepremičnin je stvar zapuščinskega postopka. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se med dediči pojavijo pomisleki glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
skupno starševstvo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - primernost staršev - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - starševska skrb
Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.
Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.
ZS člen 109, 109/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) člen 20, 20-2. OZ člen 82. ZDR-1 člen 51, 161.
enotna sodna praksa - letni dopust - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - kolektivna pogodba
V primeru takšnega pogodbenega urejanja, kot je določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi, določbe kolektivne pogodbe postanejo sestavni del pogodbe o zaposlitvi (t. i. inkorporirane delovnopravne norme). Tudi, če se kolektivna pogodba kasneje spremeni, ostanejo določbe kolektivne pogodbe, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, veljavne še naprej.
Ker Vrhovno sodišče RS v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZS skrbi za enotno sodno prakso, si pritožba neutemeljeno prizadeva, da bi pritožbeno sodišče tudi po odločitvi Vrhovnega sodišča RS vztrajalo pri materialnopravno napačnem stališču.
ZD člen 28, 210, 210/2, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - terjatev zapuščine - darilo dediču - obračunska vrednost zapuščine - dolg zapustnika
Sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato mora sodišče to presoditi glede na okoliščine konkretnega primera. Pri presoji mora izhajati iz pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, in upoštevati do trenutka odločitve zbrano procesno gradivo.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD), ki je bistvena v primeru ugotavljanja, ali je bil prikrajšan dedičev nujni delež, je pomembno stanje oz. obseg zapuščine na dan zapustnikove smrti (ugotovitev tega je tudi namen samega zapuščinskega postopka). To, kar je bilo plačano po tem datumu, niti za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine niti za ugotovitev obsega zapuščine ni relevantno. O dolgovih zapuščine sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva dejstvo, da so pritožniki v podkrepitev svojih navedb predlagali zaslišanje prič. Poleg tega dediču ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva (da v zapuščino ne spada dolg oz. da zapustnik ni sklenil posojilne pogodbe).
nedovoljena pritožba - opravljen pravniški državni izpit
Tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita in ni predložil predloga za dopustitev revizije. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pritožba ni dovoljena.
zdravljenje - spremenjena delovna zmožnost - III. kategorija invalidnosti - sodni izvedenec - ugotavljanje invalidnosti
Neuspešen je pritožbeni očitek, da bi morala sodna izvedenka ugotoviti vzrok tožnikovega šumenja v ušesih in njegov vpliv na delazmožnost. Tožnik v tej smeri še ni izvedel zdravljenja, ki ga ZPIZ-2 zahteva pri ugotavljanju invalidnosti, zato tudi ni podlage, da bi sodna izvedenka ugibala diagnozo bolezni, ki povzroča šumenje v tožnikovih ušesih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00084820
OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 17, 19. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - varnost in zdravje pri delu - stroški za izvedenca
Toženka je za škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna, vendar le v obsegu 70 % (131. člen OZ), preostalih 30 % pa predstavlja prispevek tožnika k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ).
Strošek izvedenca medicinske stroke, ki ga je v celoti plačal tožnik, je nastal neodvisno od višine tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki jo uveljavlja, in se zato glede na določbo prvega odstavka 38. člena ZDSS-1 ne odmeri glede na uspeh tožnika v postopku.
vzpostavitev etažne lastnine - hodnik - namen in raba prostora - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - dostop do omrežja - telekomunikacije - električno omrežje - možnost dostopa do prostorov - splošni skupni del - nedovoljene pritožbene novote - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - gospodarsko poslopje - drvarnica
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo razloge za odločitev, da ima sporni prostor (manjši hodnik, ki je bil zgrajen kot dostop do stanovanj v prvem (podstrešnem) nadstropju stavbe in so ga izključno uporabljali stanovalci treh stanovanj v tem nadstropju) pravni položaj posebnega skupnega dela. Z njimi se pritožnika ne soočita, temveč v pritožbi podajata nove trditve, da je v tem delu stavbe dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka za vso stavbo. Ker sta nasprotna udeleženca v postopku vseskozi aktivno sodelovala in tudi predlagala, da hodnik pridobi položaj splošnega skupnega dela, sta z novimi navedbami, za katere ne predlagata nobenega dokaza, prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča o položaju tega prostora ter njegovi rabi, odločitev, da gre za posebni skupni del, povezan z uporabo posameznih delov stavbe v prvem nadstropju, pravilna. Ob tem je bistveno, da posebna dela stavbe, locirana v pritličju hiše, v ničemer nista povezana z njegovo uporabo ter da hiša nima uporabnega podstrešnega prostora, ki bi moral biti dostopen vsem solastnikom, temveč gre v naravi le za spodnji del ostrešja strehe.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa izčrpno pojasnilo kriterije za odločitev o imetnikih lastninske pravice na posameznih delih stavbe z drvarnicami. Kot bistveno je ugotovilo, da gre za drvarnice, ki so jih stanovalci oziroma njihovi pravni predniki kupili skupaj s stanovanjsko enoto in jih od takrat dalje nemoteno uživajo. Ker so idealni solastniški deleži na tej stavbi, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z drvarnicami in garažo, po kupoprodajnih pogodbah odražali neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj je njihov seštevek presegal celoto, druga nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami ne more ovreči s sklicevanjem na večji pogodbeno pridobljeni solastniški delež, kot ga ima predlagateljica.