Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.
DZ člen 6, 6/1, 7, 9, 142, 142/1, 173, 218. ZNP-1 člen 101.
posvojitev - posvojitev otroka - starševska skrb - odvzem starševske skrbi - privolitev starša v posvojitev - stiki otroka s staršem - omejitev stikov
Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroci. V skladu z 218. členom DZ, ki določa pogoje za posvojitev otroka, ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.
Otrok lahko stike z biološkim staršem ohrani tudi po posvojitvi, kot z osebo, s katero je družinsko povezan (prvi odstavek 142. člena DZ).
plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - neplačilo obroka kredita - pacta sunt servanda - sprememba kreditne pogodbe - odstop kreditodajalca od pogodbe - pogoji za odstop - veljavnost odstopa od kreditne pogodbe - glavna obravnava v odsotnosti toženca - nenavzočnost stranke - zamuda stranke
Toženčeva obveznost plačila mesečne obveznosti izhaja iz Kreditne pogodbe. Ta določa tudi pravice in obveznosti toženca, možnost odstopa od pogodbe in možnost predčasnega odplačila kredita.
Šele, ko pride do dogovorjene spremembe pogodbe in s tem do sprememb obveznosti ene ali obeh strank, prej dogovorjene in kasneje spremenjene obveznosti ne obvezujejo več.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/1.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - tožba zaradi kršitve predkupne pravice - subjektivni rok za tožbo - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - neznatna dolžnikova škoda
Če bi do nadaljnjega razpolaganja s pridobljenimi deleži v korist dobroverne tretje osebe dejansko prišlo še pred pravnomočno odločitvijo o glavni stvari, v pravdi pa bi se nato (z dokaznim standardom prepričanja) izkazalo, da je bila tožničina predkupna pravica res kršena, bi to onemogočilo oziroma vsaj znatno otežilo uveljavitev njene terjatve. Ni namreč mogoče pritrditi stališču četrtega toženca, da bi tožnica svojo zakonito predkupno pravico lahko uveljavljala tudi proti novemu lastniku.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00087798
ZFPPod člen 27, 27/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-2, 2-6, 17, 17/3. URS člen 14, 22, 26. ZIZ člen 24.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - prevzem dolga - pravna podlaga - poroštvena izjava - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Upnik zoper dolžnico razpolaga le z izvršilnim naslovom, iz katere izhaja dolžničina obveznost na podlagi poroštvene izjave, in ne (tudi) na podlagi določb ZFPPod. Že to dejstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve, saj za zakoniti prevzem dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ne zadošča (že), da je bil dolžnik dejansko družbenik v relevantnem obdobju izbrisane družbe, temveč mora upnik že razpolagati z izvršilnim naslovom, v katerem se navedno ugotavlja.
Poleg navedenega razloga formalne narave (neobstoj izvršilnega naslova), pa pritožba tudi sicer napačno očita, da naj bi sodišče brez utemeljenega razloga neenako in s tem protiustavno obravnavalo položaj dolžnice v primerjavi s položajem družbenika A. A. Za razlikovanje med položajema obeh družbenikov namreč obstoji utemeljen razlog, in to je prav dejstvo, da je dolžnica, drugače od A. A., podala poroštveno izjavo za obveznosti družbe B. d. o. o. S tem se je namreč dolžnica zavezala na pravnoposlovni podlagi, torej povsem neodvisno od vprašanja njenega položaja v družbi kot družbenice in direktorice. Povedno še drugače, ravno sprejeto poroštvo je tista razlikovalna okoliščina, zaradi katere dolžnica ni v bistveno podobnem položaju kot družbenik A. A. in ju zato tudi ni pravilno enako obravnavati. Posledično ne drži, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo načelo enakosti pred zakonom ter pravici dolžnice do enakega varstva pravic ter do povrnitve škode.
ZIZ člen 24, 24/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-5, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - pasivni družbenik - omejitev odgovornosti - namen zakona
Predlog zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej prav v "spoštovanju korporacijskega prava", in sicer ne glede na prejšnje odločitve Ustavnega sodišča in ESČP.
Neutemeljeno nova dolžnica uveljavlja, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik iz 17. člena ZOKIPOSR izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine na podlagi tega zakona. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Neutemeljeno je tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
ZNP-1 člen 40, 55, 55/1, 55/2, 57, 57/3, 70, 70/1, 70/2. ZD člen 28, 142, 142/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka - prosti preudarek sodišča - odločanje o stroških po prostem preudarku - postopek po uradni dolžnosti - kritje stroškov iz sredstev sodišča - lastna sredstva - dedovanje - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
V drugem odstavku 70. člena ZNP-1 je določeno, da če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog CSD ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Ob upoštevanju slednjega, če sodišče ugotovi, da ima ta oseba sredstva in premoženje, se ti stroški ne krijejo iz sredstev sodišča, ampak jih je dolžna nositi oz. povrniti ta oseba, v korist katere se je vodil postopek (prvi odstavek 70. člena ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00088380
OZ člen 131. ZZVZZ člen 86, 90, 91. ZPP člen 443, 451, 451/3.
tožba za plačilo odškodnine - pravica do povrnitve škode - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravočasnost pritožbe - oddajna teorija - presoja sklepčnosti tožbe - nesklepčnost - manjkajoča trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izpolnila svoje dolžnosti, da navede vsa pravno relevantna dejstva oziroma dejstva, ki morajo obstajati, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku, pomeni, da ni izkazana sklepčnost tožbe, ki je pogoj za utemeljenost zahtevka.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - dajatvena sodba - ugotovitvena odločba - arbitražna odločba stalne arbitraže pri GZS - davčna odločba
Po stališču teorije so izvršilni naslov lahko samo listine dajatvene narave. Izjema so davčne ugotovitvene odločbe. Ugotovitev obstoja dolga sicer ne zadostuje, če ni hkrati zavezancu naloženo, da je obveznost dolžan izpolniti. Pri davčnih odločbah se obveznost domneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00087802
ZIZ člen 15, 67. ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 31, 31/8-1, 31/8-3.
nasprotna izvršba - odmera stroškov - stroški postopka - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - izvršba na denarno terjatev
Pritožba sicer pravilno navaja, da je kot osnovo za odmero stroškov treba šteti vrednost spora po nasprotni izvršbi, to je 3.537,71 EUR, ob takšni vrednosti pa bi nagrada za sestavo vloge po tar. št. 19 Odvetniške tarife znašala 300 točk. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo od navedene vrednosti (300 točk) nagrado za obrazloženo vlogo odmeriti po tretji alineji 8. točke tar. št. 31 OT (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnine, kar bi zneslo 225,00 EUR, to je 75 % od 300 točk) in ne po prvi alineji 8. točke tar. št. 31 OT, kot je štelo sodišče prve stopnje (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev, kar znaša 75 točk, to je 25 % od 300 točk). Za odmero stroškov postopka s predlogom za nasprotno izvršbo namreč ni bistveno, katera izvršilna sredstva so bila predlagana s strani upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) v postopku izvršbe, temveč je odločilno, katera izvršilna sredstva je dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) predlagala za poplačilo njene zatrjevane terjatve v postopku nasprotne izvršbe.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 354, 354/1, 355.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovoljenost izvršbe - stroški stečajnega postopka - stroški tožene stranke
Izjema od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika je izvršba na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
sodba na podlagi pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave toženca zavezalo k plačilu v roku 15 dni od vročitve sodbe, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka. Gre le za določitev oziroma konkretizacijo (zakonskega) paricijskega roka. Odločitev o teku paricijskega roka od vročitve odločbe dalje je skladna s 313. členom ZPP. Tožnici ni bilo prisojeno več kot je zahtevala.
predaja drugi državi članici - pogoji za predajo zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zagovornik zahtevane osebe namreč v jedru ne upošteva bistvenega, in sicer, da kazenskega pregona v konkretni zadevi ne izvaja Republika Slovenija, ampak Republika Avstrija. Skozi pritožbene poudarke tako ostane povsem prezrto, da utemeljenega suma, da je zahtevana oseba storila določeno kaznivo dejanje, slovenska sodišča ne presojajo, kot tudi ne dokazov v zvezi z obremenilnimi očitki, marveč za odločitev o predaji zadošča (zgolj) pravnomočna odločba tujega pravosodnega organa, v konkretnem primeru ENPP Državnega tožilstva Leoben, št. 11 St 27/25h z dne 29. 4. 2025.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - gola pritožba
Toženka v ugovoru zoper plačilni nalog ni uveljavljala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je trdila, da sodne takse ne more plačati, ker ima blokiran oziroma zaprt bančni račun.
ZSpo člen 64. ZDru člen 37, 37/1, 37/2. ZLNDL člen 1, 1/2.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice ex lege - lastninjenje po ZSpo - športni objekti - teniško igrišče - objekti v upravljanju športnih društev - pravica uporabe - pravica upravljanja
ZSpo je prava pravna podlaga za lastninjenje, ko gre za nepremičnine, ki imajo naravo športnih objektov, in ki so jih ob njegovi uveljavitvi športna društva imela v upravljanju. Ti športni objekti niso bili predmet lastninjenja po 3. členu ZLNDL - ne glede na to, kdo je imel v trenutku lastninjenja na njih vpisano pravico uporabe družbene lastnine.
Tožniku ni bilo treba izkazati prenosa lastninske pravice/pravice uporabe, ki jo je kot pogoj za pridobitev lastninske pravice določal ZLNDL. Bistveno je, da je izkazal uporabo teniških igrišč oziroma njihovo oddajanje v najem.
stečajni postopek nad pravno osebo - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - zastopanje stečajnega dolžnika
Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - skrbništvo - pooblastilo za vložitev tožbe
Ker je bil sklep o postavitvi skrbnika, ki je v imenu tožnice vložil tožbo, razveljavljen, tako da sedaj tožnica, katere procesna sposobnost je močno vprašljiva, nima skrbnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo do razrešitve vprašanja, ali tožnica potrebuje postavitev pod skrbništvo oziroma do postavitve skrbnika.
OZ člen 191, 569. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6.
obstoj posojilnega razmerja - dogovor strank posojilne pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - konkludenten način sklenitve pogodbe - predpisana oblika dogovora - pisna oblika pogodbe - ustna posojilna pogodba - dokazni standard - verjetnost kot dokazni standard - dokazno breme - direktor gospodarske družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nakazilo denarnih sredstev - osnovna sredstva
Dejstvo, da ni pisne pogodbe, ne pomeni, da med pravdnima strankama ni šlo za posojilo, saj je posojilna pogodba konsenzualni kontrakt, ko za sklenitev zadošča že soglasje volj pogodbenih strank, ni pa predpisana oblika (569. člen OZ). Dejstvo, da ni bilo pisne pogodbe pomeni le, da je o njenem obstoju treba sklepati posredno na podlagi drugih dokazov.