• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 18
  • >
  • >>
  • 241.
    VDS sodba Pdp 1412/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03344
    ZDR člen 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2, 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - odpoved - vinjenost na delu
    Razlog za podajo izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR je podan, saj imel tožnik, zaposlen ne delovnem

    mestu nadzornika centralnega ogrevanja za stanovanjske bloke, v

    delovnem času v krvi več kot 2. promila alkohola. Ker bi delo v

    alkoholiziranem stanju lahko pomenilo veliko nevarnost za ljudi

    in premoženje, delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do

    izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).

    Delodajalec je alkoholiziranost tožnika ugotovil prek

    alkotesta, ki ga je izvedla oseba, ki je imela za to

    opravljen strokovni izpit. Tožnikovo stanje bi lahko

    ugotovila npr. tudi z drugimi dokazi (izpoved prič). Vendar

    pa delodajalec nima pooblastila za odvzem telesnih tekočin

    delavcu (kot npr. odvzem krvi po Zakonu o cestnem prometu),

    zato dejstvo, da alkoholiziranosti tožnika ni ugotavljal z

    analizo krvi, ne pomeni, da je podana izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 242.
    VSL sodba I Cpg 253/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL06223
    ZOR člen 212, 446, 453, 212, 446, 453.
    dokaz - pogodba o prevzemu dolga
    Zatrjevano privolitev tožeče stranke k prevzemu dolga bi bilo v dani

    dejanski situaciji moč dokazovati le z izpovedbo priče, ki je bila

    pri tožeči stranki, takšno soglasje pooblaščena pravno učinkovito

    izraziti.

    Soglaša pa tudi z razlogovanjem prvostopnega sodišča o pravni naravi

    pogodbe o pristopu k dolgu ter o pravnih učinkih pogodbe o prevzemu

    dolga, v katero ne privoli upnik. Takšna pogodba sicer velja, kot to

    pravilno poudarja pritožnik, a ima naravo pogodbe o prevzemu

    izpolnitve (5. odst. 446. člena ZOR; 453. člen ZOR), kar pomeni, da

    prvotni dolžnik še vedno odgovarja upniku za izpolnitev obveznosti,

    saj upnik nasproti prevzemniku nima nobene pravice (3. odst. 453.

    člena ZOR).

     
  • 243.
    VDS sodba Pdp 1151/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03352
    ZPP člen 318, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
    prenehanje delovnega razmerja - zamudna sodba
    1. Če tožena stranka v sporu o prenehanju delovnega razmerja ne

    odgovori na tožbo v 15-dneh v skladu z 2. odstavkom 41. člena

    ZDSS-1, ampak kasneje, sodišče takega odgovora na tožbo ne sme

    zavreči, saj za tak sklep ni podlage v ZPP.

    2. Kljub dikciji 3. odstavka 41. člena ZDSS-1, ki določa, da se

    opravi poravnalni narok oz. če ni poravnalnega naroka, prvi narok

    za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora

    na tožbo oz. od izteka roka za odgovor na tožbo, sodišče v

    primeru, ko tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ni dolžno

    razpisati poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo,

    ampak izda zamudno sodbo, če so podani pogoji iz 318. člena ZPP.

     
  • 244.
    VSK sklep I Cpg 107/2005
    10.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01618
    ZOR člen 155, 155.
    temelj odškodninske odgovornosti
    V ponovljenem postopku bo potrebno obravnavati predvsem vprašanje, ali ni res tožeča stranka v času, ko naj bi ji škoda nastajala, protipravno zasedala spornega poslovnega prostora.

     
  • 245.
    VSK sodba I Cpg 325/2004
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01877
    ZZdr člen 87, 87/2-1, 99, 99/1, 87, 87/2-1, 99, 99/1.
    stroški
    Zakon o zdravilih v 87. čl. določa, da tožeča stranka

    opravlja strokovni nadzor s svetovanjem, ta pa obsega med

    drugim tudi redni nadzor kakovosti vseh zdravil tako, da se

    v petih letih vsaj enkrat preveri vsako zdravilo v prometu,

    plačnik stroškov rednega nadzora pa je pravna oz. fizična

    oseba, ki izdeluje zdravila ali jih daje v promet. Sodišče

    prve stopnje je ugotovilo, da je bila pri toženi stranki

    opravljena takšna redna kontrola oz. redni nadzor.

     
  • 246.
    VSK sklep I Cpg 102/2005
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01611
    ZPP člen 455, 455.
    spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi
    Če tožeča stranka do dneva naroka ni dobila izrecnega odgovora sodišča prve stopnje, da je narok preložen, ne more šteti, da je narok preložen in da ji na narok ni treba pristopiti, ampak nasprotno, da bo narok opravljen.

     
  • 247.
    VSK sklep II Cpg 122/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01621
    ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
    izbris iz sodnega registra - stranka postopka
    Upnik sicer res sme zoper družbenika izbrisane družbe predlagati nadaljevanje izvršilnega postopka, vendar pa samo, če se je izvršilni postopek že začel zoper družbo, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.

     
  • 248.
    VDS sklep Pdp 1089/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03361
    ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
    umik tožbe - zamuda naroka
    Ker tožeča stranka ni pristopila na poravnalni narok in prvi

    narok na glavno obravnavo, je sodišče pravilno štelo, da je tožbo

    umaknila. Sklicevanje tožeče stranke, da 15 minuta zamuda pri

    pristopu na narok še opravičljiva, sploh v delovnih sporih, ko

    gre za presojo zakonitosti odpovedi PZ, ni odločilno. Zamuda pri

    pristopu na narok je nastala izključno v sferi tožeče stranke,

    zato ta sama nosi posledice zamude.

     
  • 249.
    VSK sklep II Cpg 54/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01891
    ZPP člen 394, 394/1-3, 394, 394/1-3.
    obnova postopka - vročanje pravni osebi - pravna oseba
    Stranka, ki je pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna

    stranka je tudi dolžnik. Kot društvo je pravna oseba

    zasebnega prava, torej gre pri njem lahko le za vprašanje,

    ali je spremenil svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten

    krajši ali daljši čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen

    zakoniti zastopnik; zato, četudi bi se izkazalo, da je bil

    zakoniti zastopnik dolžnika dejansko odsoten v nepretrganem

    trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne bi moglo

    predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1. odst. 394.

    čl. ZPP.

     
  • 250.
    VSK sklep II Cpg 78/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01889
    ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3.
    neutemeljen ugovor - prepoved
    Četudi bi bila začasna odredba, na katero se sklicuje

    dolžnik, dejansko izdana, to ne bi imelo vpliva na

    obravnavani postopek, saj se prepoved lahko nanaša le na

    dolžnika, ne more pa veljati v sodnih postopkih, ki se

    vodijo zoper njega.

     
  • 251.
    VSK sodba I Cpg 326/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01883
    ZPP člen 337, 337.
    pritožbena novota
    Trditve o "oderuških" obrestih, ki jih toženi stranki

    uveljavljata šele v pritožbi, so nedopustne pritožbene

    novote po 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku

    (ZPP), saj hkrati ne navajata, da jih brez svoje krivde

    nista mogli uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.

     
  • 252.
    VSL sklep I Cp 5465/2005
    10.11.2005
    NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL50055
    ZNP člen 70. URS člen 22. ZIZ člen 272.
    začasna odredba - regulacijska začasna odredba - osebnostne pravice - nepravdni postopek - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
    Pomen začasnih odredb je lahko tudi v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem oziroma nenadomestljivo škodo - torej v začasni ureditvi pravnega razmerja do izdaje pravnomočne odločbe (ureditvene ali regulacijske začasne odredbe). Ker pa te začasne odredbe niso namenjene omogočanju izvršbe, se uporabljajo tudi v primerih, ko izvršba sploh ne pride v poštev.

    Ukrep prisilnega pridržanja bolnika v psihiatrični bolnišnici je logično povezan z zdravljenjem. To zdravljenje je namenjeno odpravi vzrokov, ki so narekovali izrek tega ukrepa. Vendar to ne pomeni neomejenega pooblastila za izvajanje kakršnihkoli ukrepov zdravljenja brez ustreznega nadzora. Osebi z duševno motnjo se sme brez njene privolitve opraviti poseg z namenom zdravljenja te motnje le, kadar bi opustitev takšnega zdravljenja verjetno znatno škodovala njenemu zdravju.

     
  • 253.
    VDS sklep Pdp 1358/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03323
    ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    vrnitev na delo - začasna odredba - terjatev - odpoved delovnega razmerja
    predlagana začasna odredba ni utemeljena, ker terjatev ni

    verjetno izkazana, pa tudi iz razloga, ker tožnik predlaga, da

    sodišče z začasno odredbo ugotovi, da mu na podlagi izredne

    odpovedi PZ ni prenehalo delovno razmerje in še traja ter naloži

    toženi stranki, da ga nemudoma vrne na delo, čeprav mu je delovno

    razmerje pri toženi stranki prenehalo že pred vložitvijo predloga

    za izdajo začasne odredbe oz. bi se mu delovno razmerje v vsakem

    primeru izteklo po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen

    čas, v oktobru 2005.

     
  • 254.
    VDS sodba in sklep Pdp 1221/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03376
    ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
    ugotovitvena tožba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev sprejema
    Skladno s 1. odstavkom 181. člena ZPP, ki se na podlagi 1.

    odstavka 14. člena ZDSS uporablja v postopku pred delovnimi

    sodišči, z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve

    dejstva. Zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev

    neveljavnosti vročitve odpovedi zavreči.

     
  • 255.
    VDS sklep Pdp 935/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03369
    ZDSS člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPP člen 464, 464/1, 464, 464/1.
    kolektivni delovni spor - arbitražni dogovor - procesna predpostavka
    Reševanje spora pred arbitražo ne predstavlja postopka za mirno

    rešitev spora (kot npr. mediacija), ki je po 15. členu ZDSS

    procesna predpostavka za sodno varstvo, ampak nadomestno obliko

    sodnega varstva, saj je arbitražna odločba glede učinkov

    izenačena s pravnomočno sodno odločbo. Predloga sveta delavcev za

    odpravo kršitev pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju ob

    dejstvu, da sta udeleženca sklenila dogovor o arbitraži, ni

    mogoče zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke po 15.

    členu ZDSS, ampak na podlagi 1. odstavka 464. člena ZPP, ker je

    za odločitev v sporu pristojna arbitraža.

     
  • 256.
    VSK sklep II Cpg 121/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01620
    ZIZ člen 62, 62/5, 62, 62/5.
    neutemeljen ugovor - terjatev v tuji valuti - menjava - verodostojna listina
    Ni mogoče pritrditi stališču dolžnika, da v primeru, ko se terjatev glasi v tuji valuti, v konkretnem primeru v eurih, upnik pred sodiščem v Republiki Sloveniji nima pravice konvertirati te terjatve v tolarje, saj je pred domačim sodiščem zmeraj mogoče zahtevati denarno terjatev v tolarjih, tudi če se sicer izvirna terjatev glasi na tujo valuto. Od časa, ko je taka terjatev iz tuje valute v domačo valuto konvertirana, pa seveda gredo upniku tudi zamudne obresti.

     
  • 257.
    VDS sklep Psp 505/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03699
    ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/6, 28, 28/2, 28/6.
    umik tožbe - ustavitev postopka
    Če sodišče tožeče stanke v vabilu na poravnalni narok ali na prvi

    narok ne opozori, da se bo v primeru, da se naroka ne udeleži,

    štelo, da je tožbo umaknila, niso podani pogoji za izdajo sklepa

    o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

     
  • 258.
    VSL sodba I Cpg 499/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07442
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
    pobotni ugovor
    Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.

     
  • 259.
    VDS sodba Pdp 1510/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03362
    ZDR člen 31, 32, 33, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 31, 32, 33, 35, 110, 110/1, 111, 111/1.
    naklep - odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Ker v 1. odst. 111. čl. ZDR ni definirano, kaj je kršitev

    pogodbene ali druge obveznosti, je potrebno izhajati iz pogodbene

    narave delovnega razmerja in iz obveznosti, ki jih ima delavec v

    delovnem razmerju. Obveznosti so lahko določene v pogodbi o

    zaposlitvi ali pa izhajajo iz drugih pravnih virov, npr. iz ZDR

    (7. poglavje). Tožnica, ki je delala na delovnem mestu čuvaja

    objektov in naprav, je kršila obveznosti po ZDR s tem, ko so bile

    zaradi vinjenosti zmanjšane njene psihomotorične sposobnosti,

    zaradi česar ji tudi ni bilo mogoče zagotoviti varnosti, v izogib

    nastanku materialne ali moralne škode pa tožena stranka tudi ni

    mogla dopuščati njene prisotnosti na delu v vinjenem stanju.

     
  • 260.
    VDS sklep Psp 309/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03651
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 81, 81/1, 81/1-1, 82, 30, 30/1, 81, 81/1, 81/1-1, 82.
    pritožba - razveljavitev
    Če nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    ker prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialnopravnem zahtevku, postavljenem v tožbi, prav tako pa ni

    moč preizkusiti, na kakšni podlagi je sodišče prišlo do

    zaključka, da je podan dejanski stan po 1. alinei 1. odst. 82.

    čl. ZDSS-1, niso podani pogoji iz 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 za

    opravo glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 18
  • >
  • >>